Petek, 20. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Test: mercedes-benz CLA 250+ s tehnologijo EQ
Zdaj ali nikoli: mercedes CLA je veliki test ključne platforme – ima le eno večjo napako
Novi mercedes-benz CLA je prvi resni preizkus platforme MMA – in hkrati trenutek resnice za Mercedes. Električni CLA prepriča z realnim dosegom do 500 kilometrov, izjemno hitrim polnjenjem in zrelo vozno dinamiko, manj pa z nekaterimi varčevalnimi ukrepi.
Mercedes-benz CLA je prvi konkretni test zmogljivosti nove platforme MMA. CLA sicer prodajno ni najpomembnejši kompaktni mercedes, toda tehnologija ponuja zelo dober vpogled v njeno vsakdanjo uporabnost in tehnološko naprednost. Morda bi celo pričakovali, da bi pri Mercedesu nove modele s platforme začeli z bolj vsestranskim avtomobilom, kot je razred C.
Kupejevsko-športni CLA prepriča z vozno dinamiko, udobjem in celotno izkušnjo, prav tako z izjemno hitrim polnjenjem in dovolj nizko porabo. To je odličen izdelek, ki so ga razvili primarno za uporabo električnega pogona. Realni doseg CLA je med 400 in 500 kilometri, kar bo za večino pod vprašaj postavilo izbiro hibridnega motorja – glede na zelo dobro celoto se zdi hibrid za tak avtomobil kot mali greh. Minusi? CLA še ne podpira 400-voltnih hitrih polnilnic, kar je bila v nižanju stroškov velika napaka strategov v Stuttgartu, prav tako niso serijski nekateri danes samoumevni vmesniki (na primer CarPlay). Notranjost nima toliko premijskega občutka, kot bi ga pričakovali od Mercedesa.
- Palec gor: ugodna poraba in doseg (realno med 400 in 500 kilometri), zelo močno (hitro) polnjenje, infozabavni vmesnik, vozne lastnosti, dobra izdelava, velikost prtljažnika spredaj, varnostna ocena
- Palec dol: tako navzven kot znotraj bi bil oblikovalsko lahko drznejši, gumbi na dotik na volanu, doplačljiv CarPlay, do marca ne podpira 400-voltnih polnilnic DC, zapleteno ime električne različice, ni podpore V2L
Zdaj ali nikoli za Mercedes? Platforma MMA ima velik pomen.
Evropski proizvajalci avtomobilov so se v obdobju elektrifikacije dolgo zdeli bolj sledilci kot vodilni akterji. Medtem ko je Tesla agresivno postavljala standarde glede dosega in optimizacije proizvodnje, so azijski proizvajalci pospešeno razvijali baterijske tehnologije. Pri baterijah so nove tehnologije v velikoserijski proizvodnji še oddaljene, vodik pa se je do zdaj vsaj pri osebnih avtomobilih izkazal za slepo ulico.
V takšnih razmerah ima prihod novega modela znamke Mercedes-Benz poseben pomen. Z modelom CLA ne stavijo na ekstravagantno tehnološko demonstracijo, temveč na premišljeno zasnovano vstopno limuzino, ki ima kljub temu enega najdaljših dosegov med električnimi vozili. Njegova konkurenčnost ne temelji na novi prelomni baterijski kemiji, temveč na sinergiji klasičnega avtomobilskega znanja – aerodinamične učinkovitosti in celo uporabe menjalnika – ter izkušenj, pridobljenih z dosedanjo serijsko proizvodnjo električnih modelov.
800-voltna platforma je električna, a tudi hibridna. Je zato CLA več kot 200 kilogramov težji od tesle?
Tehnična osnova CLA je nova platforma MMA (Mercedes Modular Architecture), ki pomeni pomemben strateški premik. Za razliko od prejšnjih električnih modelov družine EQ, ki so bili konstrukcijsko ločeni od klasičnih različic (na primer EQE in razred E), MMA združuje podporo za povsem električne pogone in 48-voltne blage hibride.
Ker je arhitektura dovolj kompaktna, da dopušča tudi vgradnjo motorjev z notranjim zgorevanjem, je zunanja podoba bolj tradicionalna – sprednji del je izrazitejši in daljši. Kljub temu aerodinamična optimizacija ostaja ena ključnih razvojnih prioritet. Električna izvedba ima zaprto masko, minimalizirane reže med karoserijskimi elementi in dodatno zaščitene komponente podvozja za zmanjševanje zračnega upora.
Pri večji bateriji vsaj med 400 in 500 kilometri dosega
Ob začetku prodaje je na voljo baterijski sklop z uporabno kapaciteto 85 kilovatnih ur (kWh). Večja baterija je tipa NMC, pozneje sledi še manjša železofosfatna baterija LFP s kapaciteto 58 kWh. Obe izvedbi temeljita na 800-voltni električni arhitekturi, kar omogoča visoke polnilne moči – pri večji tudi prek 300 kilovatov. Uradno po tehničnih podatkih do 320 kilovatov, a polnilnica v Ljubljani je pokazala največjo moč celo prek 340 kilovatov.
Kakšen je realen domet tega avtomobila? Vozili smo ga v mrzlih zimskih mesecih, ko se je povprečna poraba na avtocesti gibala nekaj nad 20 kWh na 100 kilometrov. Na podeželju je padla na okrog 15 kWh na 100 kilometrov. V večjem delu leta bo poraba še ugodnejša. Ker je baterija dovolj velika, je tudi zimski avtocestni doseg za CLA dobrih 400 kilometrov, ob kombinirani vožnji pa med 450 in 500 kilometri.
Odlično hitro polnjenje – moč prek 300 kilovatov je za CLA nova normalnost
Kot že rečeno, CLA prepričljiv doseg dopolnjuje še z zelo učinkovitim hitrim polnjenjem. Predgretja baterije žal ni mogoče preprosto zagnati ročno, temveč je treba iskati polnilnico v navigacijskem sistemu. Pozitiven je izpis podatka, s kolikšno močjo je mogoče polniti ob dani temperaturi in napolnjenosti baterije.
Ko predgretje deluje, se temperatura baterije med vožnjo postopno bliža 20 stopinjam Celzija. Pozimi postopek traja skoraj pol ure, poleti bo to potekalo hitreje. Z ustrezno segreto baterijo je polnjenje nato zelo učinkovito – potrebno energijo za dodatnih sto kilometrov dosega smo dosegli v pičlih petih minutah.
Strategi stroškovne optimizacije so pihnili mimo, že marca prihaja rešitev
CLA ima trenutno veliko tehnično pomanjkljivost, ki jo bodo pri Mercedesu vsaj posredno rešili že v nekaj mesecih. Avtomobil namreč ne podpira 800-voltnih ultrazmogljivih polnilnic. Razvojni inženirji in strategi stroškovne optimizacije vanj namreč niso vgradili potrebnega pretvornika, ki bi omogočil polnjenje tudi na klasičnih 400-voltnih hitrih polnilnicah.
Med vračanjem iz Italije sem tudi sam pozabil na to omejitev, ker do CLA o taki tehnični omejitvi pri nobenem električnem avtomobilu nismo niti razmišljali. Na 50-kilovatni polnilnici ob avtocesti polnjenje z enosmernim tokom ni bilo mogoče, zato je bilo treba nekaj najnujnejše elektrike pridobiti kar z izmeničnim tokom (moč le 11 kilovatov). Pri Mercedesu bodo ponudili možnost vgrajenega pretvornika od marca naprej.
Podpora vmesniku kot je CarPlay stane 109 evrov.
Zanimivost: menjalnik ima dve prestavi
Ena tehnično zanimivih rešitev je zadnji elektromotor, povezan z dvostopenjskim samodejnim menjalnikom. Prva prestava z razmerjem 11,0 : 1 skrbi za učinkovito speljevanje in pospeševanje, druga z razmerjem 5,0 : 1 pa optimizira porabo pri višjih hitrostih. Večina konkurentov uporablja enostopenjski prenos. Posledica je nekoliko drugačna vozniška izkušnja: med silovitim pospeševanjem je zaznati prestavljanje, ki ni tako hipno kot pri porsche taycanu, vendar omogoča boljše ohranjanje potisne sile pri višjih hitrostih.
Različico 250+ poganja elektromotor z močjo 200 kilovatov, ki zagotavlja pospešek do 100 kilometrov na uro v 6,7 sekunde in najvišjo hitrost 210 kilometrov na uro. Moč se prenaša na zadnji kolesi.
Podvozje ne vključuje aktivnega vzmetenja ali štirikolesnega krmiljenja, kljub temu pa deluje homogeno in tehnično uravnoteženo. Zadnja večvodilna prema in sprednja izpeljanka MacPhersonove obese zagotavljata prepričljivo razmerje med udobjem in nadzorom nad karoserijo. Pri avtocestnih hitrostih CLA ohranja visoko raven akustičnega udobja, v zavojih pa učinkovito izkorišča zadnji pogon in rahlo zadnje težišče.
Izza volana: prepoznavno za mercedes, velik zaslon daje prej vtis rahle cenenosti kot prefinjenosti
Potniška kabina sledi izrazito digitalni filozofiji. Infozabavni vmesnik temelji na Googlovih podatkih, notranjost z velikim zaslonom pa ne deluje tako premijsko, kot bi lahko. Na tem področju je na primer BMW z novim iX3 bolj prepričljiv. Radikalno zmanjšanje fizičnih stikal – tudi za funkcije, kot je ogrevanje sedežev – negativno vpliva na uporabniško ergonomijo.
Prostornost je na zadnjih sedežih dobra, a ne dosega nekaterih tekmecev. Morda bo drugače v bolj klasično zasnovanih limuzinah (razred C). Tudi prtljažni prostor ni med največjimi v razredu, vendar 101-litrski sprednji prtljažnik predstavlja zelo dobrodošel funkcionalni dodatek.
Razlike v ceni med hibridom in elektriko skoraj ni več
Električni CLA stane od slabih 45 tisoč evrov naprej, naš testni avtomobil je z nekaj več opreme (tudi paket AMG Line plus za pet tisoč evrov) stal nekaj nad 73 tisoč evrov. Cene primerljivih različic s hibridnim motorjem so le od dva do tri tisoč evrov nižje.
Za omenjeno ceno bo kupec dobil vpadljivo in vozniško zelo prepričljivo kupejevsko limuzino, ki ima zaradi svoje zasnove nekaj omejitev. A te so bolj vezane na obliko karoserije kot na električni pogon, ki je v celoti (če odmislimo podporo 400-voltnim hitrim polnilnicam) zelo prepričljiv. Ta pogon je dobra popotnica za prodajno še pomembnejše mercedese, ki sledijo. Prvi med njimi bo novi električni GLC. Pri CLA je treba še omeniti, da je lani med vsemi novimi avtomobili na testu EuroNCAP dobil najvišjo oceno.