SiolNET. Avtomoto Testi
1,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Preizkus v praksi: učinkovitost samopolnilnega hibrida

Prodaja hibridov raste: tak izkoristek imajo na cestah v Sloveniji

1,73

termometer

Toyota hibrid
Povsem električni avtomobili so za določen krog voznikov lahko zelo primerni, a prinašajo potrebo po domačem polnjenju in tudi mnogo večjih baterijah. Samopolnilni hibrid je zato trenutno eden najbolj uporabnih in cenovno dostopnih elektrificiranih pogonov. Blagi hibridi ne omogočajo vožnje na elektriko, priključni pa so mnogo dražji in so odvisni predvsem od “pridnosti” pri domačem polnjenju. Foto: Gregor Pavšič

Je samopolnilni hibridni pogon danes najbolj široko uporabna in cenovno dostopen alternativni pogon? Na podeželju smo se z njim več kot polovico časa (ne nujno kilometrov) peljali na elektriko, v eni uri po ulicah Ljubljane pa je zmogel bencinski motor skupno delovati le 19 minut.

V floti slovenske policije so zdaj prvi hibridni avtomobili. V floti slovenske policije so zdaj prvi hibridni avtomobili. Foto: policija Samopolnilni hibridi so trenutno ena najbolj široko uporabnih in cenovno dostopnih elektrificiranih pogonov v novih avtomobilov. Medtem ko so blagi hibridi dokaj neučinkoviti, priključni zelo dragi, povsem električni avtomobili pa z izrazitimi prednostmi in kompromisi še ne morejo biti namenjeni slehernemu vozniku, hibridi s samopolnilno tehnologijo trenutno nudijo eno najbolj ugodnih alternativnih rešitev. Ti pogoni so zato vse pogostejši tudi v novih avtomobilih, pred dvema dnevoma so jih v luči izbire do okolja prijaznejših vozil prvič prevzeli tudi slovenski policisti. Kaj torej z vidika električne vožnje in manjših izpustov nudijo v praksi?

Učinkovitost samopolnilnega hibridnega pogona smo preverili z novim toyota yaris crossom. Ta med drugim vozniku pove, kolikšen del poti je prevozil z uporabo električnega pogona. Vmesnik žal podatke ob ugasnjenemu motorju vselej ponastavi, delež med uporabo bencinskega in električnega motorja pa izračuna glede na čas in ne število prevoženih kilometrov vožnje v načinu "EV".

Policija Toyota Avtomoto Za slovenske policiste tudi danes novi avtomobili #foto

Največji delež časa vožnje (podatek v avtomobilu upošteva delež časa in ne prevoženih kilometrov) smo s samopolnilnim hibridom dosegli v mestu. Med enourno vožnjo je delež vožnje na elektriko presegel 80 odstotkov. Največji delež časa vožnje (podatek v avtomobilu upošteva delež časa in ne prevoženih kilometrov) smo s samopolnilnim hibridom dosegli v mestu. Med enourno vožnjo je delež vožnje na elektriko presegel 80 odstotkov. Foto: Gregor Pavšič

Električna je četrtina avtocestne vožnje, na podeželju delež že čez polovico

Spodaj navedeni izkoristki so kajpak okvirni, saj so meritve odvisne od načina vožnje in predvsem od razmer na cesti. Tako je delež električne vožnje precej večji ob prometnih konicah kot ob vožnji po prazni avtocesti. Visoki so izkoristki na regionalnih cestah, kjer velikokrat spuščamo stopalko za plin in avtomobil izkorišča inercijo in "jadra".

V povprečju smo na avtocestah dosegli 25-odstotni električni delež, na regionalnih cestah se je ta povzpel prek 50 in nekajkrat tudi prek 60 odstotkov. Največji delež električne vožnje je seveda v mestih, kjer se hibridni avtomobili tudi počutijo najbolje. Delež je visok tudi zato, ker med vožnjo večkrat stojimo pred rdečo lučjo na semaforju. Kot kažejo podatki naših meritev, smo v eni uri vožnje po središču Ljubljane kar 81-odstotno uporabljali le električni pogon.

 

OPIS

DELEŽ EV

Ljubljana - Koper - Ljubljana

avtocesta

24%

Kozina - Koper

regionalna cesta, navzdol

53%

Koper - Lucija

regionalna cesta, počasneje

57%

Vrhnika - Ljubljana - Vrhnika *

avtocesta, prazna

19%

Vrhnika - Ljubljana - Vrhnika

avtocesta, prometna konica

34%

Ljubljana - Litija - Ljubljana

regionalna cesta, ravna

56%

Vrhnika - Ajdovščina

regionalna cesta, razgiban teren

50%

Potoče - Logatec

regionalna cesta, dinamična vožnja

43%

Ljubljana

mesto, čas vožnje 1 ura

81%

* - povprečni podatek na podlagi več meritev

Povsem električni avtomobili so za določen krog voznikov lahko zelo primerni, a prinašajo potrebo po domačem polnjenju in tudi mnogo večjih baterijah. Samopolnilni hibrid je trenutno eden najbolj uporabnih in cenovno dostopnih elektrificiranih pogonov. Blagi hibridi ne omogočajo vožnje na elektriko, priključni pa so mnogo dražji in so odvisni predvsem od “pridnosti” pri domačem polnjenju.  Povsem električni avtomobili so za določen krog voznikov lahko zelo primerni, a prinašajo potrebo po domačem polnjenju in tudi mnogo večjih baterijah. Samopolnilni hibrid je trenutno eden najbolj uporabnih in cenovno dostopnih elektrificiranih pogonov. Blagi hibridi ne omogočajo vožnje na elektriko, priključni pa so mnogo dražji in so odvisni predvsem od “pridnosti” pri domačem polnjenju. Foto: Gregor Pavšič Kako sestavlja samopolnilni hibridni pogon?

Sistem je v primeru toyote yaris cros sestavljen iz dveh elektromotorjev in 1,5-litrskega trivaljnega bencinskega motorja. Vrtijo se vsak drugače, a so med sabo ves čas mehansko povezani prek zobnikov planetnega gonila, kjer ni nobene sklopke.

Manjši elektromotor služi kot starter ali kot alternator, večji pa je fiksno vezan na kolesa in služi za pogon ali regeneracijo.

Za pogon vedno skrbi le večji elektromotor. Bencinski motor deluje vselej pri optimalni obremenitvi ali pa sploh ne deluje. Kadar na primer za pogon potrebujemo le 10 odstotkov moči, ga še vedno obremenimo optimalno in s preostalo močjo polnimo baterijo. Pri zaviranju se energija zbere in polni baterijo.

Zanimiva podrobnost takega pogona je, da se samopolnilni hibrid vzvratno vedno pelje izključno na elektriko.

 

Samopolnilni hibrid ima dva elektromotorja, a le tisti večji med njima ima neposredno povezavo s kolesi in lahko skrbi za pogon. Vklop električnega načina prek tipke EV deluje ob zadosti polni bateriji in hitrosti pod 50 kilometri na uro (ob aktivnem pogonu oziroma pospeševanju). Med pojemki se bencinski motor izklopi tudi pri višjih hitrostih. Samopolnilni hibrid ima dva elektromotorja, a le tisti večji med njima ima neposredno povezavo s kolesi in lahko skrbi za pogon. Vklop električnega načina prek tipke EV deluje ob zadosti polni bateriji in hitrosti pod 50 kilometri na uro (ob aktivnem pogonu oziroma pospeševanju). Med pojemki se bencinski motor izklopi tudi pri višjih hitrostih. Foto: Gregor Pavšič

Povprečna poraba dobrih pet litrov bencina

Z izjemo počasnejše vožnje v mestu (v primeru dovolj polne baterije do hitrosti 50 kilometrov na uro) se električni pogon vklaplja ob razbremenjeni stopalki za plin. Za resnejša pospeševanja izven mesta avtomobil uporabi bencinski motor in zato so izven mesta električni (in tihi) predvsem tisti kilometri, ko nogo odmaknemo s stopalke za plin. To kaže tudi poraba goriva, ki se je na našem testu v povprečju gibala pri dobrih petih litrih na sto prevoženih kilometrov. V mestu se je spustila pod mejo treh litrov.

Sodeč po uradnih podatkih WLTP, je povprečna poraba goriva pri hibridnem yarisu cross za približno liter in pol na sto kilometrov nižja kot pri primerljivi bencinski različici.

Primeri porab na različnih cestah (litri na 100 kilometrov):

Ljubljana - Koper - Ljubljana

avtocesta

5,7 l

Ljubljana - Litija - Ljubljana

regionalna cesta, ravno

4,6 l

Vrhnika - Ljubljana - Vrhnika

avtocesta, prometna konica

4,2 l

Vrhnika - Ajdovščina

regionalna cesta, umirjeno

4,0 l

Ajdovščina - Logatec

regionalna cesta, dinamično

5,4 l

Ljubljana

mestna vožnja

3,8 l

Do konca oktobra so v Sloveniji uradno registrirali 2.398 samopolnilnih hibidov. Ob tem pa še dobrih dva tisoč blagih hibridov, 162 priključno polnilnih hibridov in 1.345 povsem električnih avtomobilov. Toyotin avtomobil yaris cross je eden najnovejših med samopolnilnimi hibridi. Do konca oktobra so v Sloveniji uradno registrirali 2.398 samopolnilnih hibidov. Ob tem pa še dobrih dva tisoč blagih hibridov, 162 priključno polnilnih hibridov in 1.345 povsem električnih avtomobilov. Toyotin avtomobil yaris cross je eden najnovejših med samopolnilnimi hibridi. Foto: Gregor Pavšič

Izpust CO2 se s hibridnim pogonom v mestu zmanjša za več kot polovico

Zanimiva je tudi primerjava istega avtomobila s hibridnim in klasičnim bencinskim pogonom. V primeru yarisa cross ima hibridna različica šest litrov manjšo posodo za gorivo, do 100 kilometrov na uro po uradnih podatkih pospeši pol sekunde hitreje in ima deset kilometrov na uro nižjo končno hitrost.

Pomembnejši so kajpak podatki o izpustih, kjer hibridni pogon tudi dobi svoj glavni smisel. Pri kombinirani hitrosti je izpust CO2 manjši za 33 gramov na prevoženi kilometer, v mestu celo 70 gramov, kar predstavlja 54 odstotkov. Na podeželju je izpust CO2 nižji za okrog 40 gramov na prevoženi kilometer. Vsi spodnji podatki veljajo glede na uradni merilni cikel WLTP.

Primerjava tehničnih podatkov in izpustov med hibridnim in bencinskim toyoto yaris cross (2WD, samodejni menjalnik):

 

hibrid

bencin

moč pogona:

85 kW

92 kW

navor:

120 Nm

153 Nm

masa praznega vozila:

1.170-1.360 kg

1.130-1.225 kg

nosilnost:

1.270 kg

1.860 kg

vleka brez zavor:

do 550 kg

do 550 kg

vleka z zavorami:

do 750 kg

do 1.350 kg

posoda za gorivo:

36 l

42 l

izpust CO2 kombinirano:

100-113 g/km

134-139 g/km

izpust CO2 mesto:

70-84 g/km

159-163 g/km

izpust CO2 srednja hitrost:

75-86 g/km

118-122 g/km

izpust dušikovi oksidi NOx

7 mg/km

9,1 mg/km

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin