Peugeot 2008 1.6 blueHDi 120 - Mali križanec z odličnim motorjem in bogato opremo

Kaj je bistvo uspeha malih križancev? Po bitki ni težko biti general …

Zgodba o majhnih križancih je že znana – v Evropi je to najhitreje rastoči segment avtomobilov ta hip. Po bitki ni težko biti general: ti avtomobili ponujajo lažji vstop in izstop, vozniku omogočajo boljšo preglednost v kolonah, so manj občutljivi pri plezanju na pločnike, se ne ustrašijo kolovoza in so že dovolj veliki, da so z njimi lahko zadovoljne družine.

Soroden z 208, a vsaj na zunaj neopazno

Peugeot je z 2008 hitro vstopil v ta razred in zato sooblikuje merila v njem. 2008 je sicer v marsičem soroden z 208, a vsaj na zunaj to dobro skriva – je tudi za 20 centimetrov daljši od njega in zato znotraj prostornejši.

V kokpitu je sorodnost z 208 očitnejša: takoj in od daleč je prepoznaven i-cockpit, kot ga imenujejo pri Peugeotu, se pravi postavitev merilnikov nad volanski obroč.

Ideja je dobra, a tudi ne vsemogoča – prav vsak si pač ne more nastaviti dobrega položaja za volanskim obročem, da bi imel volanski obroč dovolj daleč od nog in da bi hkrati še videl na merilnike prek njega. Ta voznikov delovni prostor tudi v uredništvu še vedno deli mnenja.

Štirikolesni pogon je kot rezervno kolo – povprečen voznik ga premalokrat res potrebuje

Sicer pa ima 2008 vse prej opisane značilnosti križanca, vključno z le sprednjim pogonom, kar ni več nobeno presenečenje za "terence" tega tipa.

Štirikolesni pogon ni le drag, pač pa tudi prostorsko požrešen in zato precej doda k skupni masi vozila, kar spet vpliva na večjo porabo. In ker so analitiki ugotovili, da povprečen oziroma značilen kupec (uporabnik) vsekolesnega pogona resnično ne potrebuje (ali pa v zelo redkih primerih), so to pri Peugeotu nekako nadomestili s sistemom grip control.

Namesto 4×4 – grip control

Elektronika dela čudeže, včasih večje, drugič manjše in tule je čudež manjši. Sistem grip control je namreč nadgrajen stabilizacijski sistem, pri katerem so upoštevane nekatere posebnosti vožnje na slabši podlagi, temu primerno se nato sistem odziva in pomaga vozniku. Preprosto vrtljivo kolo je treba le postaviti v pravi položaj – na voljo jih je pet – in elektronika bo v največji mogoči meri pomagala k boljšemu oprijemu. Za vsak primer ima 2008 gume s profilom M+S, ki so pogosto ključnega pomena pri učinkovitosti elektronskih pomagal.

Stvar je preprosta in razumljiva: pri zagonu se sistem vedno postavi v položaj za vožnjo po urejenih cestah, voznik pa s sukanjem gumba izbere drug položaj, če pač naleti na podlago s slabšim oprijemom (blato, sneg, pesek).

Zadnja nastavitev je še izklopljen stabilizacijski sistem, ki pa se, kot je pri peugeotih v navadi, spet sam vklopi, ko presežete 50 kilometrov na uro.

Motor: velik navor in majhna poraba

Med motorji je verjetno najprimernejši zanj prav tale srednjeprostorninski turbodizel s 120 "konji", ki mu tona in dvesto kilogramov mase avtomobila ne predstavljata večje težave pri vleki, tudi ko avtomobil polno naložite ali ko se peljete strmo navkreber.

V avtomobil, kot je 2008, tudi ne bi bilo smiselno tlačiti opazno zmogljivejšega, saj je še posebej pri takšnih smiselno gledati motorni navor. In tega je tule kar 300 njutonmetrov, kar voznik, ki je bolj odločen na stopalki plina, hitro opazi, saj se stabilizacijski sistem takrat pogosto "oglaša".

Je pa tale motor za dizla tudi zelo elastičen, saj je recimo v tretji prestavi povsem uporaben med tisoč in 4.500 vrtljaji v minuti. Velik navor vozniku dovoljuje, da ga vrti le do kakih tri tisoč, in je s takšnim početjem še vedno med hitrejšimi na cesti, obenem pa lahko tako na sto kilometrov vožnje v resničnih pogojih porabi do 6,5 litra plinskega olja.

Področje kompromisov: bolj cestno ali bolj zunajcestno?

Za volanom daje podvozje na makadamu ali kolovozu, vključno s kakšno luknjo v njem, občutek čvrstosti, a se zaradi togosti gibov vseeno zdi, da je bolj naravnano na asfalt (in se morda narahlo spogleduje s športnostjo). Po drugi strani pa se želi z višino trebuha od tal ter s profilom gum (M+S) dokazati tudi, ko pod kolesi ni več (urejena) cesta.

Sedeža sta po drugi strani enako dobra za obe skrajnosti – športni oprijem, ki ni moteč pri vstopanju, dobro služi, tudi ko se voznik spogleduje z blagim terenom. Takrat bi prav prišel tudi ročaj na stropu za sovoznika, ki pa ga pri Peugeotu precej neradi vgrajujejo v svoje avtomobile.

Oprema allure – malo neizpolnjenih želja

Vse drugo je o 2008 že poznano tudi s teh spletnih strani: da je paket opreme allure zelo bogat, da se prtljažnik podaljša v povsem ravno dno, ker se hkrati s podiranjem naslonjala nekoliko spusti tudi sedežni del, da zna 2008 pomagati pri parkiranju (doplačilo!), da je njegov informacijski sistem zelo dober, da je notranja osvetlitev z ambientalno igro luči učinkovita, da ima klimatska naprava tri stopnje intenzivnosti delovanja (a tudi da kljub samodejnosti včasih zahteva nekaj ročnih posegov v njeno delovanje) in da ponuja nekaj ključnih navodil o avtomobilu kar na osrednjem zaslonu.