Petek, 13. 9. 2024, 9.07
3 mesece
Test: opel combo GS 1,5 dizel 96 kW
Opel combo – primer enoprostorca z dizlom, ki pa kmalu prejme "trik" s steno #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Praktični izkoristek enoprostorca, kot je opel combo, je odličen, a kaj ko izpusti CO2 pišejo nova pravila in na daljavo določajo, kateri izmed tržno zanimivih avtomobilov bo imel s klasičnim motorjem in ceno pod 30 tisočaki še notranjost brez obvezne pregradne stene. Combo je med tistimi, ki je pri tem že potegnil kratko, a v testnem te stene še ni bilo.
Opel combo je klasični primer enoprostorskega in družinsko usmerjenega avtomobila, ki ima s povsem dovolj zmogljivim, a resda ne pretirano varčnim dizelskim motorjem okrog 800 kilometrov dosega. Bistvo je v prtljažniku in prilagodljivosti treh sedežev druge vrste, ki v posamični konfiguraciji resda niso serijski. Toda tak combo (podobno kot berlingo) se poslavlja ali pa bo spet pripeljal šele takrat, ko se znamki popravi povprečni izpust CO2. Bližnja prihodnost bo v triku s pregradno fiksno mrežo in registracijo kot lahkega gospodarskega vozila.
Palec gor: prostorski izkoristek, praktičnost, trije ločeni sedeži v drugi vrsti
Palec dol: doplačilo za tri ločene sedeže v drugi vrsti, prihodnost le s pregradno steno, nekonkurenčna električna alternativa
Foto - prilagodljivost zadnjega dela, če ta nima pregradne stene
Enoprostorec nič kriv postal žrtev nove avtomobilske realnosti
Po daljšem času smo spet vozili enega izmed tistih avtomobilov, ki so v Evropi postali žrtve postavljenih smernic glede nujnega zniževanja izpustov CO2 za vsakega posameznega avtomobilskega proizvajalca. Začrtani cilji Evrope, ki jih najdemo tudi v Pariškem sporazumu, so jasni in marsikatera znamka, ki pri elektrifikaciji svoje prodaje še ni tako uspešna, se je morala posloviti od nekaterih priljubljenih modelov.
Eden najbolj znanih primerov sta bila citroen berlingo in družina vozil, ki spadajo pod Stellantisovo koncernsko streho. Kot smo poročali že pred dnevi, je nekaj berlingov s klasičnimi motorji spet prišlo na trg, toda zaloga je zelo omejena in neposredno vezana na uspešnost prodaje električnih in hibridnih modelov. Vsak prodani poveča možnost za zeleno luč prodaji tudi vozila z dizelskim motorjem.
Za zdaj eden zadnjih combov brez pregradne mreže
Preizkusili pa smo prenovljeni opel combo, in to še v klasični potniški izvedbi, ki nima vgrajene fiksne pregradne mreže in je tako uradno lahko gospodarsko vozilo N1.
Toda tudi pri combu je treba že takoj povedati, da je bil to le privilegij v zadnjem hipu, saj se klasični potniški combo umika na stran. Začasna rešitev bo podobno kot pri berlingu omenjena izvedba N1. Ta v marsičem omeji uporabnost takega enoprostorskega vozila, ki je sicer odlično za družine z dvema ali celo tremi otroki – druga vrsta ima namreč tri ločene in enako široke sedeže, je pa res, da za tri otroške sedeže istočasno ne bo prostora.
Tudi rešitev s pregradno steno pa bo za povprečnega kupca boljša kot izbira električne različice, saj je ta predvsem za vsaj deset tisočakov dražja.
Zmogljivejši dizel in samodejni menjalnik zelo ustrezna kombinacija
Combo je uporabniško zelo prepričljiv in enostaven avtomobil, s ceno pod 30 tisočaki pa danes nudi enega izmed enoprostorcev, ki za to ceno nudijo veliko. Dizelski motor ni pretirano glasen in je dobro preizkušen, predvsem pa dobro sodeluje z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Ta je od šeststopenjskega ročnega dražji za skoraj dva tisoč evrov.
Vozili smo zmogljivejšo od obeh različic tega 1,5-litrskega dizelskega štirivaljnika, ki ga ob izbiri dizla tudi priporočamo. Poraba pa vendarle ni bila zelo majhna, saj smo test zaključili s povprečno kombinirano porabo 6,6 litra na sto prevoženih kilometrov.
Brez mreže je prostorski tetris zadaj odličen
Bistvo comba pa je kajpak v prilagodljivosti zadnjega dela, in kadar bo tam za drugo vrsto fiksna mreža, je prostorski tetris veliko bolj omejen. Trije sedeži v drugi vrsti so ločeni in vsakega je mogoče ločeno poklopiti. Tak sistem sedežev ni serijski v nižjem od obeh paketov opreme.
Prtljažnik je do naslonjal zadnjih sedežev dolg en meter, širina med obodoma zadnjih koles pa znaša 1.149 milimetrov. Višina prtljažnega prostora, kar sicer še posebej prav pride ob izvedbi z vgrajeno mrežo, je 1.126 milimetrov. Prostornina prtljažnika je 597 litrov.
Combo z mrežo bo celo cenejši
Pri Oplu bo s slovesom klasično potniškega comba prva alternativa izvedba N1, ki je pri enakem motorju in opremi lahko celo 500 evrov cenejša. Dizelski combo v potniški izvedbi stane vsaj slabih 28 tisoč evrov. Dizelski motor ima lahko 75 ali 96 kilovatov moči, povsem osnovno različico pa poganja še 1,2-litrski bencinski trivaljnik. Dizelski motor se takemu avtomobilu zaradi prožnosti in navora odlično podaja, dodatnih 19 kilovatov oziroma 20 "konjev" pa med obema dizelskima motorjema pomeni tisoč evrov razlike.
Električni combo ima baterijo kapacitete vsega 50 kilovatnih ur, moč motorja pa je sto kilovatov. To je premalo za pravo družinsko uporabo vozila, ki mora imeti sposobnost vloge edinega domačega avtomobila. Električni combo stane krepko čez 36 tisoč evrov in bi ga potencialna subvencija cenovno celo približala dizlu.
Je prihodnost tudi enoprostorcev v elektriki? Azijci (nikakor ne le Kitajci) so v to smer že usmerjeni.
Enoprostorci z mrežo so trik in ne dolgoročna rešitev
Druga pot kajpak vodi prek boljše elektrifikacije voznega parka. Tako Renault ponuja dizelsko gnanega kangooja, Toyota pa model proace city verso – ta prihaja celo z iste platforme kot berlingo in combo. Omejitev prodaje dizelsko gnanih pri obeh znamkah nimajo, kar je očitno posledica trenutno nižjega povprečnega izpusta CO2 vseh njihovih vozil. Stellantis tu še čaka delo, saj bodo pri Citroenu in Oplu ta vozila s klasičnim motorjem na voljo le še z vgrajeno mrežo, podobno pri Peugeotu.
Nekoliko bolj dolgoročna prihodnost enoprostorskih vozil pa leži vsaj v priključnih hibridih, če ne že polno električnih pogonih. A pri teh bodo morala biti to namensko razvita in ne le predelana vozila. Kar veliko takih z enoprostorsko zasnovo že poznajo Kitajci, kmalu bo novo električno platformo za potniška in lahka gospodarska vozila razkril tudi korejski koncern Hyundai-Kia.
