Artic cat wildcat 1000i

Brezkompromisni terenec

Wildcat je mešanica štirikolesnika in terenske reli specialke. Poglejmo nekaj teorije: tog okvir sedi nizko na nastavljivem vzmetenju s kar 43 oziroma 45 centimetri giba, postavljenem spredaj na dvojni neodvisno vpeti roki, zadaj pa na pettočkovno vpeti, meter dolgi nihajki. Vse to poganja 950-kubični dvovaljnik V-zasnove s 58 kilovati in reduktorjem!

Za volanom dobimo povsem dirkaški občutek

Za volanom v hipu občutiš prepričljivo naraščanje moči osemdesetih konjičev, ki rohnijo takoj za zadnjico. Da, lahko bi jih bilo tudi dvajset več ali pa tudi ne, saj je na resnem terenu že teh lahko preveč. Prej ali slej pa tako ali tako vse izgine v koncentraciji in adrenalinu. Dobesedno – grbine izginejo.

Prek vsake ovire in grbine namreč drviš, kot da je ni. Skoraj pol metra giba blažilcev na dolgi dvojni zadnji nihajki, po vzoru ameriških terenskih dirkalnih pick-upov, omogoča vožnjo, kot je ni mogoče doživeti v nobenem drugem serijskem vozilu.

Nepredstavljivo vzmetenje in konstrukcija

Toda vzmetenje seveda ni vse. Izredno tog okvir, nizko težišče, razporeditev mase 40 : 60 v prid zadnjemu delu in nagibanje prednjih koles pomeni, da je vožnja veliko bolj brezkompromisna, kot si lahko predstavljamo.

Grbine zato lahko napademo s polno hitrostjo in splezamo po 45-stopinjskih strminah, kjer izdatno pomaga tudi elektronska zapora sprednjega diferenciala.

Ker so hladilniki nameščeni za voznikovo glavo, ga je mogoče potopiti v globoko vodo. Obenem je mogoče na zadnjem prtljažnem prostoru peljati tudi 130 kilogramov tovora, pot pa si osvetliti z LED-lučmi.

Volan ima sicer elektronski servo, a z dovolj povratnimi informacijami, da si lahko privoščimo resno športno vožnjo.

Terenski stroj ali driftarski dirkalnik?

Le drobno stikalo odloča o tem, ali želimo športno drsenje z zadnjim pogonom ali plezanje prek ovir s štirikolesnim pogonom, po možnosti pa še vključenim reduktorjem. Oddaljenost od tal je tretjino metra, kar je skupaj z zaščitno ploščo povsem dovolj za vse vratolomnosti, ki si jih upamo zamisliti.

Toda seveda ima tudi wildcat meje. V razbrazdani blatni zemlji močno profilirana kolesa primejo predobro za tiste, ki želijo le brezkompromisno drsenje. Ampak tudi salto čez streho se konča z minimalnimi težavami, saj strehe pravzaprav sploh ni. Tam je le stičišče varnostne kletke, ki objema kabino. To pač ni udobno prevozno sredstvo, ampak rekreacijski pripomoček.

A kljub temu ga bo mogoče registrirati in uporabljati v odprtem prometu. Kar pomeni, da je to eden od silno redkih buggyjev, ki jih lahko kupimo. Res pa ni poceni. Za zabavo v wildcatu, ki nima ne šipe, ne strehe, ne avdio naprav in ne klimatske naprave, ima pa vrata, je treba odšteti dobrih 19 tisočakov.

Toda za ta denar noben avtomobil ne more dati niti približka užitka wildcata. To vozilo je namreč "teleporter" – za volanom se v duhu in glavi v hipu preseliš na ameriške Baje ali reli Dakar.

Športnejši od tekmecev

Med serijskimi vozili sta njegova tekmeca pravzaprav le polaris ranger RZR XP in can-am commander. Can-am je nekoliko zmogljivejši, kar zadeva moč, a je ožji in s sprednjo postavitvijo motorja za uporabnejši zadnji prtljažni prostor bližje štirikolesniku s krmilom. V tem pogledu lahko commanderja razumemo kot uporabni delovni ATV, wildcat pa kot športni quad.

Artic cat je namreč športnik, ki je bližje buggyjem kot štirikolesnikom. Ranger ima v tem pogledu podobno postavljen motor zadaj in enako širino. Toda wildcat oba tekmeca brezkompromisno preseže pri vozniški dinamiki, kjer ima prednost v nizkem težišču in zmogljivejšem vzmetenju.