Subaru XV 2,0 CVT

XV ne tekmuje s foresterjem

Še lani smo pisali o naših vtisih o subaruju imprezi XV. To je bila le z nekaj plastike opremljena klasična impreza, novi ali tisti pravi XV pa bo nudil več. Pri Subaruju so se odločili, da nekaj plastike in nespremenjena oddaljenost od tal nista dovolj. Zato je XV resda nastal na osnovi nove generacije impreze (čeprav so ga predstavili pred njo), ki pa nima več le "šminke", temveč je kar 22 centimetrov oddaljen od tal. S tem presega celo foresterja, s katerim pa noče tekmovati.

Avtomobilski položaj za volanom

XV je križanec različnih slogov, namembnosti in velikosti avtomobila. Že z vpadljivo in drzno zunanjostjo se hoče oddaljiti od foresterja ali outbacka ter s tem nagovoriti nov krog voznikov. Subaru z XV-jem išče prav te, saj naj bi bil urbano avanturističen, simpatičen in zato zanimiv tudi mlajši generaciji. Po XV-ju, ki nima konvencionalnih zunanjih linij, naj zato ne bi posegali klasični zapriseženci Subarujevih vozil.

Avtomobil je tako po videzu, položaju za volanom kot voznih lastnosti kajpak bližje avtomobilu kot športnemu terencu.

Oblikovno je avtomobil svež, zanimiv in vpadljiv. Strupena oranžna barva, s katero se je bohotilo testno vozilo, mu pri tem zagotovo pomaga. Prav tako črna 17-palčna platišča. XV torej sodi tja, kjer ga lahko opazijo. S svojo podobo želi ugajati in privabljati poglede.

Dokaj majhen prtljažnik lastniki vzamejo v zakup

Vsi podobni križanci imajo podobno omejitev, ki pa jo njihovi lastniki vzamejo v zakup. To je velikost prtljažnika. Za potnike je v XV-ju prostora relativno dovolj oziroma toliko, kot ga od impreze, torej avtomobila v golfovem razredu, tudi pričakujemo.

Notranjost je umirjena in v nasprotju z zunanjostjo ne prinaša večjega oblikovnega preskoka. Barvni toni so umirjeni in prav nič kričeči. Predvsem na zadnjih vratih je veliko plastike, občasno šepa tudi kakovost končne izdelave. Motila nas je slabša zvočna izoliranost potniškega prostora, ki se še posebej pozna pri višjih hitrostih na avtocesti. Na sredinskem digitalnem zaslonu je mogoče poleg vzvratne kamere spremljati tudi nekaj parametrov varčne vožnje, delovanje štirikolesnega pogona in razdelitvijo moči med štiri kolesa.

Med prikazanimi parametri je tudi časovno obdobje, v katerem je sistem start&stop ugasnil motor XV-ja. Po mestu smo na našem testnem krogu z njim prevozili 16,7 kilometra; motor je bil ugasnjen sedem minut in 36 sekund.

XV kljubuje trendom manjših SUV-jev in nudi le štirikolesni pogon

Podobnih križancev avtomobilski svet pozna že veliko, a XV se v nečem od njih razlikuje. Če gre trend pri majhnih SUV-jih v smer dvokolesnega pogona, Subaru zanj ponuja le simetričnega štirikolesnega. In stalni štirikolesni pogon je pričakovano glavni adut XV-ja.

XV ima tudi majhen obračalni krog, zato lahko z njim brez težav zapeljete v mestno gnečo. Vozne lastnosti so pričakovano odlične (nagibanje, značilno za subaruje, je prisotno), saj se XV najbolje počuti prav na zavitih podeželskih ali makadamskih gozdnih cestah. Po voznih lastnostih je bližje imprezi, torej klasičnemu avtomobilu, kot športnemu terencu.

Hm, kaj pa teren?

XV ima sicer zgledno oddaljenost od tal, toda v primerjavi s foresterjem na terenu ne more biti doma. Pogon je sicer zanesljiv, robustnost pravšnja. Toda v avtomobilu smo pogrešali prikaz naklona terena, XV tudi ni imel sistema za nadzorovano spuščanje ali sistema za pomoč pri speljevanju v klancu. Tudi reduktor je na voljo le v kombinaciji z najšibkejšim bencinskim motorjem. Torej, tisti pravi teren zanj odpade.

Samodejni menjalnik CVT ni za dinamične voznike

Subaru je pri svojih aktualnih modelih zmanjšal delovno prostornino motorjev, zato tudi pri XV-ju ponuja dva povsem nova (1,6- in 2-litrski) bencinska motorja.

Pri testnem avtomobilu smo bili še najbolj razočarani prav nad kombinacijo dvolitrskega bencinskega bokserskega motorja in samodejnega menjalnika CVT. Motorju je morda manjkalo nekaj moči in navora, menjalnik pa je v primeru samodejnega pretikanja (kar velja tudi splošno za menjalnik CVT) počasen in glasen. Nekoliko boljše je v primeru ročnega pretikanja prestav z obvolanskima ročicama, a vseeno trdimo, da bo ta kombinacija primerna predvsem za umirjene voznike, ki jim za dinamične lastnosti XV-ja ni kaj prida mar.

Samodejni menjalnik bo prišel do izraza v mestih, kjer je skupaj s sistemom start&stop lahko učinkovit.

Alternativa sta dizelski motor in ročni menjalnik

Toda XV na srečo ponuja tudi alternativo, ki bo bržkone predstavljala najbolj pogosto izbiro. To sta dvolitrski dizelski motor in šeststopenjski ročni menjalnik, s katerima bo mogoče bolje izkoristiti dinamično in športno komponento terensko navdahnjene impreze.

V nišnem razredu športnih križancev je pomembna prepoznavnost

S svojim videzom XV spominja na Volkswagnovega golfa countryja iz devetdesetih let, idejno pa sledi predvsem nissanu qashqaiu, ki je z odlično prodajo tudi naredil nišni razred podobnih križancev. Med preostale tekmece morajo pri Subaruju prišteti volkswagna tiguana, mazdo CX-5, hyundaia ix35, mitsubishija ASX, škodo yeti in bržkone še koga. Na rastoči trg športnih SUV-jev namreč prihaja vse več podobnih dvignjenih osebnih avtomobilov (recimo citroën C4 aircross). Konkurence ima XV torej dovolj.

Glavno vprašanje se torej glasi: ali ima subaru XV dovolj nišne prepoznavnosti, bo potencialnim lastnikom štirikolesni pogon pomenil dovolj in ali so mu ti pripravljeni spregledati tudi nekaj očitnih pomanjkljivosti?