Slovenski znanstveniki utegnejo korenito spremeniti razvoj električnih avtomobilov

Raziskujejo, kako več energije shraniti v baterije

Na Kemijskem inštitutu se lahko pohvalijo z izjemnim znanstvenim dosežkom. Njihov Laboratorij za kemijo materialov je prevzel vodilno vlogo na področju raziskav sodobnih baterij, ki bodo ključno vplivale na razvoj vzdržne in čiste elektromobilnosti.

Rezultati njihovih raziskav, ki ponujajo znanstvene rešitve za baterije z bistveno, za polovico večjo energijsko gostoto, predstavljajo pomemben korak za prehod v družbo, ki bo veliko manj ali celo povsem neodvisna od fosilnih goriv, kot sta nafta in bencin. Z zmogljivimi baterijami bo mogoče shraniti dovolj energije in narediti zalogo za čas, ko je sončna elektrarna prekrita z oblaki ali pa ni vetra za pogon vetrne elektrarne.

Na slovenskem inštitutu torej razvijajo novo generacijo baterij za električna vozila, ki bodo občutno povečale doseg in uporabnost električnih avtomobilov ter celo omogočile selitev elektropogonov v letalsko industrijo. Zaradi povečane kapacitete energije v novih baterijah bodo v prihodnosti tudi letala lahko daljše polete opravila brez izpustov s pogonom na elektriko.

Načrt za čudežne baterije našel svoj prostor v ugledni znanstveni reviji

Skupne raziskave Laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu s College de France v Parizu, ki so plod dela skupnega podoktorskega raziskovalca pod mentorstvom doc. dr. Roberta Dominka in prof. dr. Jean-Marie Tarascona, so prepričale tudi ugledno znanstveno revijo Science (Znanost), saj je v njej objavljen strokovni članek z naslovom Vizualizacija O-O-perokso-dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto, ki znanstvenikom po vsem svetu pojasnjuje nove obete in možnosti na področju akumulatorjev za električna vozila. To je prva objava Kemijskega inštituta v tako ugledni reviji in vsekakor potrjuje izjemno vlogo slovenske znanosti v razvoju električne mobilnosti.

Objavljen članek v reviji Science je osnova za razvoj nove družine materialov v litij-ionskih baterijah, ki lahko prispeva do 50 odstotkov večjo energijsko gostoto teh baterij. Ključno pa je, da s tem izdatno poveča doseg električnih avtomobilov, kar pomeni, da bo s tovrstnimi baterijami električni avtomobil, posledično zaradi večje uporabnosti, zanimiv širšemu krogu voznikov.

Če bodo nove baterije z enim polnjenjem brez težav omogočale od 400 do 600 prevoženih kilometrov in bo povečana energijska gostota tudi cenovno dostopna, bo slovenski dosežek nedvomno pomenil dokončen preboj elektromobilnosti. Cena tehnologije bo gotovo ključna za uspeh tega znanstvenega dosežka.

Trideset let raziskav za točko preloma, ki utegne povsem spremeniti sodobno mobilnost

Znanstveni dosežek, ki dejansko na široko odpira vrata v prepričljivejšo in naprednejšo elektrifikacijo cest in celo letalskega prometa, je po mnenju vodje Laboratorija za kemijo materialov prof. dr. Mirana Gaberška celo točka preloma znanosti, ki radikalno spreminja zasnovo baterij, glede na litij-ionsko tehnologijo shranjevanja elektrike, ki se uporablja v večini trenutno vozečih električnih avtomobilov:

"Trenutno znotraj laboratorija delujejo tri raziskovalne skupine, ki razvijajo materiale za uporabo v alternativnih energetskih rešitvah, kot so novi načini izkoristka sončne energije, vodikove tehnologije in novi tipi baterij. Baterijske raziskave v laboratoriju potekajo že skoraj 30 let. V zadnjih letih, ko je njihovo vodenje prevzel doc. dr. Roberto Dominko, se je težišče premaknilo na razvoj politij-ionskih sistemov, kot so magnezijeve baterije in še posebej baterije litij-žveplo. Tudi članek, objavljen v reviji Science, radikalno prelamlja dozdajšnje koncepte, ki so bili znani v okviru litij-ionskih sistemov."

Honda zaupa slovenskim znanstvenikom

Priložnost za gospodarstvo in jasen signal avtomobilski industriji

Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh ta dosežek vidi tudi kot priložnost za konkurenčnost evropske in slovenske industrije:

"Razvoj novih, naprednih materialov in sodobnih baterijskih sistemov je predvsem v domeni evropskih raziskovalnih univerz in inštitutov. Takšni dosežki evropski in tudi slovenski industriji omogočajo, da vstopajo v tekmo na baterijskem področju in pripeljejo proizvodnjo baterij nove generacije nazaj v Evropo. Obenem so takšni dosežki tudi signal predvsem avtomobilski industriji, da bodo kmalu na trgu nove generacije litih-ionskih akumulatorjev z znatno višjo energijsko gostoto."