Video: Kaj afera Dieselgate pusti na belem robcu? Nič.

Ustrezne meritve so ključ do rešitve problema

Glede na številna vprašanja, ki jih kot avtomobilski novinarji dobivamo na terenu, in na vprašanja, ki so prispela v elektronski nabiralnik naše redakcije, smo se odločili, da vam na preprost način pokažemo, da se za novimi volkswagni ne kadi. Prav to je namreč tisto vprašanje, ki smo ga največkrat slišali, zato smo se odločili za ta preprost, a precej zgovoren preizkus. Seveda to ni uradna meritev parametrov izpušnih plinov, je pa pokazatelj pomembne razlike, ki ne pušča dvomov.

O težavah realnih meritev izpustov smo podrobneje pisali že kmalu po izbruhu dizelske afere, ko smo se pogovarjali z vodjo laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Katrašnik je za Siol.net poudaril, da je na cestah mnogo vozil ekološko precej bolj spornih kot dotična Volkswagnova vozila, kar na preprost način dokazuje tudi naš video. Prof. dr. Katrašnik je obsodil Volkswagnovo goljufijo z dušikovimi oksidi, a hkrati opozoril, da bi bilo smiselno analizirati tudi izdelke drugih proizvajalcev vozil. Po njegovih besedah zgolj jasen pregled nad trgom omogoča določanje ustreznih sankcij, še bolj pa je takšen pregled pomemben za določitev prihodnjih ukrepov in direktiv.

Rešitev za preprečevanje tovrstnih prirejanj so po mnenju Katrašnika preizkušanja oziroma meritve vozil v realnem prometnem toku, kar se že izvaja pri določenih segmentih tovornih vozil. Preizkus v realnem prometu je precej manj predvidljiv. V območju delovanja motorja, ki ga taki preizkusi pokrivajo, je zunaj na cesti bistveno manj možnosti za prirejanja.

Med škodljivimi snovmi v izpustih so najnevarnejši trdi delci

Pri gorenju fosilnih goriv bi v idealnih razmerah, v popolnem izgorevanju, izpuste, ki pridejo iz izpušne cevi, sestavljali dušik (N2), ogljikov dioksid (CO2) in vodna para. Avtomobilski motor v vašem avtomobilu na cesti praktično nikoli ne deluje v razmerah, primerljivih z laboratorijskimi meritvami.

Realna vožnja že samo v porabi goriva največkrat prinese vsaj 30-odstotno razliko med tovarniško navedeno porabo in tisto na cesti. Ker motor na cesti praktično nikoli ne deluje v povsem idealnem območju vrtljajev in s povsem enakomerno obremenitvijo, zaradi nepopolnega zgorevanja v valjih nastajajo tudi razlike v sestavi izpustov.

Zato v izpušni sitem pridejo tudi tiste bolj škodljive snovi, kot so ogljikovodiki, ogljikov monoksid (CO), žveplovi oksidi (SOx), sporni dušikovi oksidi (NOx) in trdi delci, večji in manjši, ki pa so med vsemi najnevarnejši za človekovo zdravje.

Trdi delci iz avtomobilskih izpuhov in drugih vozil v prometu, iz raznih večjih in manjših kurišč v stanovanjskih objektih ter industrijskih virov so povzročitelji nevarnega smoga, ki kot pokrovka v določenih vremenskih pogojih prekrijejo večja in manjša mesta ter resno ogrožajo zdravje prebivalcev.

Zakaj si upamo trditi, da je nakup novega Volkswagna kljub vsemu naložba v čistejši zrak?

Volkswagen je nedvomno kriv in z goljufijo je načel svoj ugled ter zaupanje kupcev, a treba se je zavedati, da so kljub vsemu tako kot pri preostalih avtomobilskih proizvajalcih tudi v Wolfsburgu vložili veliko denarja in truda v razvoj čistejših in ekološko veliko bolj prepričljivih pogonov.

Na tem mestu bi se morda veljalo vprašati, kateri svetovni politiki, ki so se udeležili podnebne konference v Parizu, so s svojimi konkretnimi dejanji pri zniževanju toplogrednih plinov v resnici tako učinkoviti kot razvojni inženirji v avtomobilski industriji. Pa imajo vpliv in možnosti ter veliko sredstev, tudi finančnih.

Glede na dejstvo, da imajo novi touran, slednji ne sodi v skupino modelov s spornimi izpusti, in drugi novi Volkswagnovi modeli vgrajen katalizator SCR, ki s pomočjo sečnine (dodatek v obliki tekočine AdBlue) – ta v procesu katalitične redukcije reagira z dušikovimi oksidi in jih pretvori v dušik in vodo – v izpustih precej zamašuje koncentracijo tega spornega plina, ter glede na uporabo posebnega filtra trdih delcev (DPF), ki je, kot kaže video, očitno zelo učinkovit, si upamo trditi, da je vsak voznik, ki je v zadnjih dveh ali treh letih investiral v nakup novega Volkswagna oziroma avtomobila kateregakoli drugega proizvajalca, ki izpolnjuje standarde normativa Euro 5 in 6, naredil nekaj dobrega za okolje in svoj denar nedvomno investiral tudi v čistejši zrak ter lepšo prihodnost.

Kar pomislite, koliko starih dizlov še vedno križari po naših cestah, pa orje naše njive in pomaga graditi naše domove. Kondicija voznega parka oziroma njegova starost je ogledalo zdravja našega gospodarstva, ogledalo države in njegov odsev še kako vpliva na zdravje državljanov.

Slovenija potrebuje čistejši promet

Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da so se med letoma 2008 in 2013 izpusti iz avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali, in sicer izpusti NOx za 16 odstotkov, izpusti CO2 za slabih 10 odstotkov, izpusti trdih delcev PM10 (manjši od 10 mikrometrov), ki se ob vdihu ne ustavijo v nosu in na sluznicah zgornjih dihalnih poti, za 17 odstotkov in izpusti PM2.5 (manjši od 2,5 mikrometra), ki prodrejo globoko v pljuča ter od tam celo v krvni obtok in možgane, za 19 odstotkov. Prav to je tisto, na kar smo vas želeli opozoriti z belim robcem pred izpuhom novega volkswagen tourana.

Slovenija ima v prometu še veliko rezerve, saj Arso v svojih poročilih ugotavlja, da so se izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni promet, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževanja zraka. Novi avtomobili so nedvoumno veliko čistejši kot tisti izpred desetletja, čeprav imajo na zadku kratice TDI, CDTI, dCi, d, TDCi …

Razmisliti pa bo kljub vsemu treba tudi o novih energentih, kot so zemeljski plin, vodik, elektrika, in ne nazadnje o učinkovitejšem javnem prevozu. Ne pozabite, da Slovenija med drugim nima elektrificiranih še kar nekaj odsekov železnice. Tam se še vedno kadi.

Volkswagen je že predstavil rešitev posledic TDI afere, slovenski volkswagni na brezplačen servis v letu 2016

Kako prav razumeti ameriške oblasti? So Američani dobro pometli pred svojim pragom?

Dizelski motor ima onstran Atlantika nedvomno povsem drugačno vlogo v osebni mobilnosti kot v Evropi. Res je, da so bencinski motorji čistejši, tudi z vidika spornih dušikovih oksidov in zagotovo z vidika saj oziroma trdih delcev. Ampak vsi vemo, da šestlitrski bencinski motor V8 nima zajetnih cevi tam zadaj zgolj zaradi zvoka.

Evropski izpušni normativ Euro 6 predpisuje, da lahko dizelski motor na prevoženi kilometer za seboj pusti 80 miligramov dušikovih oksidov, bencinski motor pa 60 miligramov dušikovih oksidov. Američani pa so dizelskim motorjem predpisali petmiligramske izpuste dušikovih oksidov na kilometer.

Vse lepo in prav, če po drugi strani ne bi na ameriških cestah pešci in kolesarji kihali ob dimnih učinkih powerstroke, burnout … Da o brutalnih predelavah vseh vrst, ki dobijo dovoljenje, homologacijo za vožnjo po javnih cestah niti ne govorimo.