Predor Markovec končno odprt: olajšanje odgovornih, dvomi domačinov

Cerar: Predor Markovec smo čakali dolgo, kar predolgo

Predor Markovec je bil danes dopoldne že prava turistična atrakcija, saj so za domačine pripravili avtobusne oglede dobrih dva kilometra dolgega predora. Čeprav gre le za predor, je bilo navdušenje domačinov precejšnje. Verjetno tako zaradi tehnične dovršenosti, a še veliko bolj zato, ker so nanj čakali tako dolgo. Občani so dopoldne predor opisovali kot "hladnega, prostornega in tehnično modernega", okrog četrte ure pa je predor skupaj s predstavniki Darsa odprl premier Miro Cerar.

"Čakali smo ga dolgo, kar predolgo. Težave so bile v zakonodaji, ki omogoča zavlačevanje postopkov, pa tudi v stečajih družb. Vlada se problematike zakonodaje zaveda, zato jo bo ustrezno spremenila in tako naslednja gradnja pet kilometrov dolgega odseka ne bo več trajala deset let. Ozko grlo pri Semedeli bomo odpravili, a s tem naša naloga še ni končana. Le dokončana prometna povezava bo odpravila prometne težave na Obali," je na odprtju povedal Cerar.

Končana gradbena saga, so lokacijo odprtja prestavili zaradi napovedanih protestov domačinov?

Čeprav bi moralo odprtje predora potekati na koprski strani, so jo pripravili na strani Izole. Razlog naj bi bil v napovedanih protestih domačinov, organizatorji dogodka pa so na vzhodni strani predora lažje poskrbeli za želeno varnost in nedostopnost tistim osebam, ki na dogodek niso bile uradno povabljene.

Skupaj s predorom Markovec je Dars danes odprl tudi 5,2 kilometra dolg odsek hitre ceste med Koprom in Izolo, tako da imamo v Sloveniji zdaj 612 kilometrov avtocest in hitrih cest. Za dokončanje predora so pri Darsu potrebovali štiri leta in pol, oziroma 1.647 dni, tako da se je danes v Kopru končala ena najbolj dolgotrajnih gradbenih sag v Sloveniji.

Projekt gradnje hitre ceste Koper–Izola se je s podpisom pogodbe začel že leta 2006, pogodbo za graditev predora Markovec pa so podpisali konec leta 2009. V naslednjih 16 letih je na tem projektu stečaj doživelo pet gradbenih družb, kar je tudi objektivno podaljševalo gradnjo hitre ceste in predora.

Poudarki novega predora Markovec: četrti najdaljši dvocevni predor v Sloveniji, za katerega so izkopali 370 tisoč kubičnih metrov materiala

Predor Markovec je dolg 2,2 kilometra, s čimer je četrti najdaljši med skupno 21 dvocevnimi predori v Sloveniji. Daljši so na primer predori Trojane, Kastelec in Dekani, seveda pa je še daljši sicer enocevni predor Karavanke. Predorska cev predora Markovec od Kopra proti Izoli je dolga 2.144, v nasprotno smer pa 2.174 metrov.

Poleg približno 90 nadzornih kamer, ki zagotavljajo stoodstoten videonadzor nad dogajanjem v predoru, je pomembno tudi njegovo prezračevanje. V obeh ceveh so ventilatorji, ki zagotavljajo pretok zraka v smeri vožnje. Zaradi burje je tako v smeri Izole manj ventilatorjev, v nasprotni smeri, iz Kopra, pa je nameščenih več. Tam burja namreč piha v nasprotni smeri vožnje. Predor omogoča tudi dvosmerni promet skozi eno predorsko cev, zaradi česar je v predoru tudi več signalizacije. V vsaki cevi je po ena odstavna niša, ki je opremljena tudi z varnostnimi mehi ter šestimi prečnimi cevmi za prehod ljudi oziroma vozil iz ene predorske cevi v drugo.

Za potrebe predora so izkopali 370 tisoč kubičnih metrov materiala, v predor vgradili 3.205 ton železa in 184 tisoč kubičnih metrov betona. Pogodbena vrednost gradnje je bila ocenjena na 64,5 milijona evrov, do zdaj je predor stal dobrih 56 milijonov evrov. Za plačilo odškodnin domačinom v Markovcu in Žusterni so plačali 360 tisoč evrov. Vsi obračuni še niso končani.

Pričakovani dnevni promet na novi hitri cesti je 37 tisoč vozil, kakšna prihodnost čaka lokalno cesto prek hriba Markovec?

Po predvidevanjih Darsa bo skozi predor dnevno zapeljalo v povprečju okrog 37 tisoč vozil, kar je podoben obseg prometa kot na hitri cesti med Bertoki in Koprom. To je kajpak povprečni dnevni izračun prometa, ki pa bo predvidoma v poletnih mesecih še precej višji.

Za vožnjo po novem odseku hitre ceste in seveda tudi skozi predor Markovec bo treba imeti že danes zvečer in jutri zjutraj na avtomobilu nameščeno veljavno vinjeto. Domačini se že dalj časa bojijo povečanega obsega prometa prek lokalnih cest, kjer bi lahko bila najbolj obremenjena lokalna cesta prek hriba Markovec nad Koprom.

"Jutri bo na odseku nove hitre ceste in predora Markovec prisotnih nekaj več policistov, saj bo prometni režim kar precej spremenjen. Prisotni bomo seveda tudi na lokalni cesti prek Markovca, ki bo bržkone prva izbira vseh tistih, ki bi se želeli izogniti vožnji po novi hitri cesti zaradi vprašanja vinjet. Cesto prek Markovca smo pred leti že analizirali. V zadnjih štirih letih se je na tej cesti zgodilo 35 nesreč, v katerih je ena oseba umrla, štiri so bile huje poškodovane, ena pa lažje. To vsekakor dokazuje, da je bila cesta že zdaj obremenjena," je povedal Igor Gjerkeš, inšpektor policijske uprave Koper.

Ureditev nove hitre ceste in predora še vedno brez popolne lokalne podpore

Mnogi pa kljub doseženemu kompromisu ostajajo nezadovoljni, zlasti zaradi bojazni, da bo močno obremenjena zlasti lokalna cesta čez Markovec. Krajani, ki bi jih utegnilo prizadeti odprtje predora in posledična množična preusmeritev vozil brez vinjet na njihovo območje, so napovedali celo zapore lokalnih cest.

Predsednik krajevne skupnosti Za gradom Zlatko Gombar se sprašuje, kam bo stekel tranzit vozil brez vinjet, če bo obalna cesta zaprta, vinjete skozi predor Markovec pa bodo še vedno obvezne. Gombar sicer verjame, da bodo obalni župani sčasoma le našli ustrezno rešitev tudi za vse, ki živijo na Markovem hribu.

Glasni so tudi drugod. V krajevni skupnosti Škofije menijo, da so obalni župani povsem zanemarili nekatere njihove argumente. Dosežen dogovor je po njihovem celo škodljiv, zato se zavzemajo, da bi celotno hitro cesto od meje z Italijo na Škofijah do Izole izvzeli iz vinjetnega sistema. Kot namreč ugotavljajo, danes že polovica vsega prometa poteka po lokalni državni cesti skozi Škofije, ob konicah pa je stanje še slabše. Trdijo, da je povečan promet nastal izključno zaradi preusmerjanja tranzitnega prometa s hitre ceste na vzporedno državno cesto kot posledica uvedbe vinjet, naselje pa je skoraj enako prometno obremenjeno kot pred izgradnjo ceste.

V stranki Oljka pa so pozvali celo k bojkotu slovesnega odprtja predora. Dogovor istrskih županov so označili za politični kompromis, pri čemer opozarjajo, da bo mnogo dnevnih migrantov "nedvomno dodatno obremenilo ceste strnjenih bivalnih naselij na Markovcu, Prisojah, Žusterni in druge ceste, v katerih bližini so občutljive dejavnosti, kot so šole ali vrtci, da ne omenjamo izolske bolnišnice".

[video: 11662 / ]