Zakaj je cestišče v predoru Markovec že videti staro "deset let"?

Je cestišče v predoru Markovec presenetilo tudi vas?

Letošnje odprtje predora Markovec velja za enega največjih dosežkov slovenskih družb, pristojnih za gradnjo avtocestnega križa. Ko so tam v začetku junija prerezali svečani trak, se je predvsem predstavnikom Darsa in infrastrukturnega ministrstva zagotovo odvalil kamen od srca. In če je predor Markovec v prvih treh mesecih po odprtju zagotovo znatno sprostil obalno cesto med Koprom in Izolo – skozi njega je junija namreč vsako uro peljalo od tisoč do dva tisoč vozil –, se je že ob uradnem odprtju marsikdo bržkone zdrznil, ko je na lastne oči videl stanje cestne podlage v predoru.

Ko je bil predor končan, cestišče ni imelo zadovoljivih tornih značilnosti

Pogled nanjo namreč ne priča o tem, da se peljemo skozi komaj tri mesece star predor. Vozna pasova v obeh predorskih ceveh sta na prvi pogled videti poškodovana, zdelana, cestna podlaga obrabljena, ozek sredinski pas okrog črte je povsem druge barve kot preostalo vozišče. Še preden so pri Darsu skozi predor 5. junija uradno odprli in skozenj spustili promet, so namreč izvedli meritve tornih karakteristik betonskega vozišča. Meritve so pokazale, da ima cestna podlaga prenizke vrednosti tornega koeficienta. Cesta je torej kolesom zagotavljala manj oprijema, kot bi ga morala, zato so morali predor popraviti že kmalu po odprtju. Pri tem ni šlo za rezkanje cestne podlage, temveč za njeno visokotlačno čiščenje.

Debelina dvoslojne betonske podlage v predoru Markovec že 29 centimetrov

"Z dodatnim strojnim čiščenjem se je zagotovilo ustrezne torne karakteristike vozišča, kar je bilo potrjeno z dodatnimi meritvami. Stroški čiščenja so se krili iz bančne garancije. Kakovost vozišča je zdaj v celoti zagotovljena v skladu s tehničnimi normativi, ki veljajo za tovrstna vozišča. Vizualno se bo sčasoma spremenila tudi zdajšnja barva cestišča," razlagajo pri Darsu.

Po podatkih, ki so bili predstavljeni na letošnjem slovenskem kongresu o cestah in prometu v Portorožu, površina cestne betonske podlage v približno dva kilometra dolgih ceveh predora Markovec znaša okrog 30 tisoč kvadratnih metrov, debelina dvoslojne podlage pa je že 29 centimetrov. Za primerjavo, enoslojna betonska podlaga v predoru Pletovarje iz leta 1995 znaša komaj 20 centimetrov.