En mesec po odprtju: kako je predor Markovec vplival na promet do Hrvaške

Manj prometnih konic ob delavnikih, večja gneča ob koncih tedna

Poletni konci tedna so prometno še posebej obremenilni v smeri iz Ljubljane proti primorski avtocesti, kjer se združi prometni tok avtoceste A1 (vzhod-zahod) z večjim prilivom turistov iz severne smeri Avstrije. Prometno ozko grlo tako lahko nastane na ljubljanski obvoznici, kjer je lani zaradi tako velikega števila vozil nastal kar 17 kilometrov dolg zastoj. Takrat se ni zgodila nobena nesreča, prav tako ni šlo za posledico vzdrževalnih del na cesti.

Manj prometnih konic lahko pričakujemo ob delavnikih, zato pa toliko večjo gnečo ob koncih tedna. To velja predvsem v smeri od Avstrije proti slovenski in hrvaški Istri ter proti Zagrebu in Dalmaciji. Prav v teh dneh se namreč začenjajo počitnice v nekaterih deželah Nemčije in na Nizozemskem. Glavnim prometnim smerem se je priporočljivo izogniti predvsem v petek popoldne, soboto dopoldne in v nedeljo pozno popoldne.

Ta konec tedna so zastoji najbolj verjetni na naslednjih odsekih:

- na koncu hitre ceste pri Izoli in naprej proti Portorožu in mejnemu prehodu Sečovlje, - z odcepa hitre ceste pri Kopru proti mejnemu prehodu Dragonja, - predvsem v soboto daljše čakalne dobe pred predorom Karavanke iz avstrijske smeri, - na zahodni ljubljanski obvoznici do razcepa Kozarje in naprej proti cestninski postaji Log, - na koncu podravske ceste pri Ptuju in naprej proti mejnemu prehodu Gruškovje, - v petek popoldne močna obremenitev celotne ljubljanske obvoznice, - med Blagovico in predorom Podmilj potekajo obsežnejša obnovitvena dela na viaduktu Petelinjek, - na odseku med Žalcem in Celjem poteka obnova vozišča in objektov v dolžini približno šest kilometrov, - na odseku med Celjem in Dramljami promet zaradi graditve protihrupnih ograj.

Alternativne poti so predvsem vzporedne regionalne ceste, kjer pa je gneča tudi precejšnja

Pred potjo v smeri glavnih turističnih tokov je tako smiselno tudi ta konec tedna spremljati obvestila prometno-informacijskega centra PIC, se na pot odpraviti dovolj zgodaj in med potjo pričakovati vsaj krajše, če že ne daljših zastojev. V avtomobilu je treba imeti predvsem za primer daljših zastojev dovolj vode. Alternativno pot predstavljajo predvsem regionalne ceste proti Obali in nazaj v središče države, kjer pa navadno ob zastojih na avtocestah prav tako nastajajo zastoji.

Visoke temperature v avtomobilu naredijo učinek toplotne grede

Avtomobili v kombinaciji s hudo poletno vročino pa prinašajo tudi določene nevarnosti. Temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino naj ne bi presegala sedem stopinj Celzija. V času poletne pripeke, ki je svoj vrhunec doživela prav pretekle dni s temperaturami krepko nad 30 stopinjami Celzija, se skozi dan močno segreje tudi notranjost jeklenih konjičkov. Temperatura lahko zlahka naraste do 50 stopinj, kar je za naše telo neprijetna obremenitev, ki se ji lahko z nekaj potrpljenja tudi izognemo.

Kako najbolj učinkovito shladiti notranjost avtomobila?

Sončna energija kot kratkovalovna vstopi skozi steklo v notranjost avtomobila, tam pa pronica v različne materiale, ki jo absorbirajo in jo začnejo oddajati nazaj v prostor v obliki dolgih valov. Ti ne morejo pronicati skozi steklo, zato v avtomobilu nastane učinek tople grede. Preden sedete v močno segret avtomobil, za minuto ali dve odprite stranska stekla. Tako boste najhitreje spravili močno segret zrak iz potniške kabine.

Nato vsa stekla popolnoma zaprite in nastavite delovanje klimatske naprave na zaprt krog delovanja. S tem izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak znotraj kabine, ki bo tako najhitreje ohlajen, najhitreje bo dosežena tudi želena temperatura v vozilu.