SiolNET. Avtomoto Promet
9,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Viadukt Ravbarkomanda: pred 45 leti je bil gradbeni podvig, ki je razbremenil domačine

9,08

termometer

viadukt Ravbarkomanda
Foto: Gregor Pavšič

Zgodba skoraj 45 let starega viadukta, ki je bil gradbeno najtežji objekt prve avtoceste v Sloveniji in je domačine ob "kačjih ridah" proti Postojni rešil pred dušenjem v kolonah avtomobilov in tovornjakov. Viadukt Ravbarkomanda so zdaj spet začeli temeljito obnavljati, promet prek njega bo oviran skoraj eno leto.

Pred 45 leti je bil to cestni objekt, ki je močno razbremenil promet po regionalni cesti proti Postojni. Prej so se po tako imenovanih kačjih ridah, to so znani ovinki od Planine pri Postojni, vile dolge kolone turistov in domačini so pogosto pripovedovali, da so se predvsem poleti dušili v prometu in da občasno sredi vasi niso mogli niti prečkati cestišča. Kako bi bilo brez tega viadukta in avtocestne povezave šele danes, ko dnevno število vozil poleti tudi za enajstkrat preseže letni (!) obseg takratnega prometa.

Fotografije: Kako so gradili viadukt Ravbarkomanda

Gradnja avtoceste, foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
1 / 4 Gradnja avtoceste, foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
2 / 4 Odprtje avtoceste, foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
3 / 4 Gradnja avtoceste, foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
4 / 4 Gradnja avtoceste, foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Gradnja viadukta pred dobrimi 45 leti. Gradnja viadukta pred dobrimi 45 leti. Foto: DARS/zajem zaslona Prvo štiripasovno avtocesto v Sloveniji in Jugoslaviji so gradili dve leti in pol

Vse se je spremenilo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Slovenija je s finančno pomočjo oziroma posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj začela graditi prve kilometre avtoceste v Sloveniji in tudi v takratni Jugoslaviji. Prvo mino so simbolično sprožili 20. maja leta 1970, konec leta 1972 pa so prvi del primorske avtoceste že predali prometu.

Štiripasovna moderna cesta je precej poenostavila promet proti Notranjski in naprej proti slovenski obali. Avtocesta med Vrhniko in Postojno je dolga 32 kilometrov, v času gradnje pa so jo razdelil v tri faze oziroma odseke (Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna).

Pogled na spodnji del viadukta z betonskimi stebri. Pogled na spodnji del viadukta z betonskimi stebri. Foto: Gregor Pavšič

Viadukt so morali že večkrat obnavljati

Gradbeno najtežji je bil prav zadnji odsek, kjer so morali zgraditi tudi več kot 500 metrov dolg viadukt Ravbarkomanda. Ta je pred skoraj 45 leti uspešno sprostil promet po stari cesti od Logatca, Kalc in naprej proti Planini in Postojni.

Viadukt so morali do zdaj že večkrat obnavljati. Zaradi njegove lokacije je tu pozimi potrebno pogosto soljenje, prav tako je bolj izpostavljen zaradi takratne montažne gradnje. Viadukt so pri Darsu obnavljali med letoma 1996 in 1998, ko so celovito obnovili prekladno konstrukcijo. Pred devetimi leti so sanirali ugotovljene napake in ojačali vse stebre. Do danes je viadukt spet načel zob časa, zato se zdaj začenja njegova skoraj leto dni dolga obnova.

V času obnove bosta prek viadukta peljala dva zožena prometna pasova. V času obnove bosta prek viadukta peljala dva zožena prometna pasova. Foto: Gregor Pavšič

Začela se je obnova za skoraj 23 milijonov evrov

Zdaj je Dars na tem viaduktu spet začel večja obnovitvena dela. Če je pred 45 leti po prvi slovenski avtocesti letno peljalo okrog osem tisoč vozil, jih zdaj tu dnevno v povprečju naštejejo tudi več kot 45 tisoč. Med temi je najmanj sedem tisoč težkih tovornjakov.

Poleti prek viadukta dnevno pelje celo do 90 tisoč vozil, zato zaradi obnove na tem odseku lahko pričakujemo tudi zastoje. V vsako smer bo promet sicer potekal dvosmerno, le da bodo prometni pasovi ožji. Zaradi zahtevnosti del je vrednost obnove skoraj 23 milijonov evrov. Oba izvajalca (Kolektor CPG Nova Gorica in CPK Koper) bosta imela skupno za obnovo na razpolago 288 dni.

Promet prek Ravbarkomande bo oviran skoraj leto dni

Letos bodo obnovili avtocesto in objekte v dolžini 6,3 kilometra proti Ljubljani in 5,5 kilometra proti Postojni. Letos bodo obnovili polovico viadukta. Za to fazo bodo imeli izvajalci časa 165 dni. Prihodnje leto bodo nato obnovili še drugi del viadukta. Prvo fazo obnove avtoceste in viadukta morajo končati letos in tudi zimske razmere teh načrtov ne smejo ogroziti.

Poleti na tem odseku dnevno pelje tudi do 90 tisoč vozil. Pred 45 leti jih je tu v celem letu peljalo okrog osem tisoč. Poleti na tem odseku dnevno pelje tudi do 90 tisoč vozil. Pred 45 leti jih je tu v celem letu peljalo okrog osem tisoč. Foto: Gregor Pavšič

V okviru obnove bodo za en meter razširili tudi odstavne pasove. Obnova vozišča poleg tega obsega:
- razširitev voziščne konstrukcije v srednji ločilni pas za vzpostavitev prometne zapore tipa C po sistemu 2 + 2 (to je vzpostavitev prometa po štirih začasnih prometnih pasovih),

- povezavo prekinjenega obstoječega pasu za počasni promet na smernem vozišču avtoceste od Unca proti Postojni v dolžini približno en kilometer,

- zgraditev novih odstavnih niš na tem odseku,

- izvedbo srednjega ločilnega pasu v "nezeleni izvedbi",

- izvedbo nove meteorne kanalizacije,

- zaščito oziroma prestavitev obstoječe kabelske kanalizacije, sistema klica v sili in telekomunikacijskih vodov,

- odstranitev obstoječega portala sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP) in postavitev novega portala čez celotno širino avtoceste,

- rekonstrukcijo treh podvozov in

- izvedbo več novih podpornih zidov v skupni dolžini približno en kilometer.

Pomemben del obnovitvenih del predstavlja rehabilitacija viadukta Ravbarkomanda s pripadajočim voziščem. Ta bo med drugim zaobjela:

- sanacijo podpore konstrukcije (opornikov in vmesnih podpor),
- sanacijo prekladne konstrukcije z razširitvijo prečnega prereza,
- sanacijo zunanjih prednapetih kablov,
- ojačitev konzol prekladne konstrukcije,
- zamenjavo dilatacij, asfalta in hidroizlolacije,
- izvedbo novih hodnikov in robnih vencev,
- zamenjavo jeklene varnostne ograje z betonsko varnostno ograjo in
- zamenjavo sistema za odvodnjavanje.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 33
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin