SiolNET. Avtomoto Promet
2,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Varnostni strokovnjak o zastojih na meji: Ob prepustni zeleni meji na prehodih iščemo iglo v senu

2,33

termometer

begunci
Foto: Matej Leskovšek

Nelegalne migracije se zelo hitro prilagajajo in izogibajo preoostrenim kontrolam. Med maso potnikov na mejnih prehodih varnostni organi iščejo iglo v senu, pravi Denis Čaleta iz Inštituta za korporativne varnostne študije.

Sistematični nadzor potnikov na zunanjih schengenskih mejah, ki je bil z uredbo Evropske komisije uveden zaradi varnostnih razlogov in povečane grožnje terorizma, je od petka naprej povzročal večurne zastoje na prehodih meje med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta zato zdaj že opustili sistematični nadzor vseh potnikov. 

So bile dolge kolone resnično neizogibne ali bi se lahko slovenske oblasti zadeve lotile bolj učinkovito? 

Promet bi lahko preusmerili na manj obremenjene prehode

"Na nastanek zastojev je vplivalo več dejavnokov. Prvi je, da policiji obeh držav izvajata nadzor, pri čemer so imeli hrvaški policisti še težave z informacijsko podporo. Glede na to, da so Hrvati v fazi preverjanja zahtev za vstop v schengen, so vse ukrepe izvajali po črki zakona. Če dodamo predpraznične transportne tokove, je bilo takšne kolone za pričakovati," poudarja strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta.

Slovenske oblasti bi po njegovih besedah promet lahko prerazporedile še na mejne prehode, ki niso toliko obremenjeni, a bi kljub temu prihajalo do zastojev in slabe volje, "na kar je Slovenija dovolj zgodaj opozarjala vse organe v okviru Evropske komise".

"Na drugi strani se moramo vprašati, ali tako veliki posegi na področje varnosti in restriktivno izvajanje pravil res pomaga pri obvladovanju terorističnih tveganj, zaradi katerih je nastala ta zgodba. Zelena meja, pa ne samo slovenska, je prepustna. Nelegalne migracije se zelo hitro prilagajajo in izogibajo preoostrenim kontrolam. Če gledamo to maso potnikov, varnostni organi iščejo iglo v senu," je prepričan.

"Če vidiš, da nastajajo takšni zastoji, potem se je treba verjetno v okviru zakonodaje, ki dopušča manevrski prostor, odločiti, da nekatere stvari vendarle narediš bolj smiselne," pravi Denis Čaleta iz Inštituta za korporativne varnostne študije. "Če vidiš, da nastajajo takšni zastoji, potem se je treba verjetno v okviru zakonodaje, ki dopušča manevrski prostor, odločiti, da nekatere stvari vendarle narediš bolj smiselne," pravi Denis Čaleta iz Inštituta za korporativne varnostne študije. Foto: Tina Deu Na meji s hrvaško kolone zaradi zahtev Avstrije

Zakaj se Slovenija ni odločila za ciljani nadzor nad potniki namesto pregledovanja vseh oseb, ki prečkajo meje, kar je pričakovano povzročilo zastoje?

"Slovenija je zelo nasprotovala notranjim nadzornim točkam na meji z Avstrijo, ker je to povzročilo zastoje na tej meji. S strani Avstrije in Nemčije so bili zelo jasni signali: če boste zelo restriktivno izvajali ukepe na zunanji meji, potem se lahko pogovarjamo o odpravi notranjih nadzorov. V interesu Slovenije je, da je meja med Slovenijo in Avstrijo prehodna zaradi gospordarskih poti. Preprosto je bila ocena, da je treba vsaj v prvih dneh po sprejemu uredbe bolj restriktivno nadzirati mejo," pojasnjuje Čaleta in dodaja:

"Je pa res, da je mehanizem nekoliko okostenel, kadar se je treba odločiti glede na situacijo. Če vidiš, da nastajajo takšni zastoji, potem se je treba verjetno v okviru zakonodaje, ki dopušča manevrski prostor, odločiti, da nekatere stvari vendarle narediš bolj smiselne. A četudi bi na slovenski strani izvajali le ciljni nadzor, bi bi bila kontrola na hrvaški strani zaradi zgoraj omenjenega vstopanja Hrvaške v schengen še vedno močnejša."

Za prehod meje s Hrvaško je bilo potrebno konec tedna čakati tudi po več ur. Za prehod meje s Hrvaško je bilo potrebno konec tedna čakati tudi po več ur. Foto: Gregor Pavšič Hrvaška nima vpogleda v schengenski informacijski sistem

Čaleta je še opozoril, da bi bilo glede na članstvo Hrvaške v EU pričakovati, da je ena kontrola na meji dovolj in da lahko hrvaška in slovenska policija skupaj nadzirata mejo, a Hrvaška po njegovih besedah nima pooblastil za vpogled v schengenski informacijski sistem, ki ima določeno stopnjo tajnosti. 

"Že dalj časa je v strateškem interesu Slovenije, da Hrvaška vstopi v schengen in da se zunanja meja premakne na dejansko mejo Evropske unije. Da so posamezne države članice zunaj schengena, je paradoksalno, saj morajo kljub temu upoštevati vso evropsko zakonodajo," je sklenil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin