SiolNET. Avtomoto Promet
1,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kako tolerantni ste še do vinjenih voznikov v prometu?

Sprejemanje alkohola in mamil v prometu: Državljani tudi v vlogi 'policistov'? #video

1,13

termometer

alkohol, vožnja, varnost

Na ulici smo preverili, kako tolerantni smo Slovenci do voznikov pod vplivom alkohola in mamil ter ali smo takšne voznike pripravljeni tudi preventivno prijaviti policiji. Ta tovrstne prijave prejema vse pogosteje in poskuša iz prometa odstraniti potencialno nevarne voznike.  

Alkohol v prometu je težava v številnih državah, Slovenija pa pri tem seveda ni izjema. Poleg uporabe alkohola se skrb vzbujajoče povečuje tudi uporaba nedovoljenih mamil. Zakonska določila so že dolgo znana, prav tako imamo na naših cestah veliko preventivnih akcij in konkretnih nadzorov nad vinjenimi vozniki.

Ključ ni v zakonu in globah, temveč v družbeni toleranci

''Kot družba moramo storiti korak naprej. Vožnja pod vplivom alkohola mora postati obsojanja vredna, ljudje je ne smejo tolerirati. Kot družba moramo skupaj stopiti naprej in postati zrelejši – ko se ne bomo več pogovarjali in prepričevali, da je noro sesti za volan, če smo pod vplivom alkohola ali mamil, temveč mora to postati družbeno nesprejemljivo, ne glede na to, ali govorimo o prednovoletnem času ali o kateremkoli drugem mesecu v letu. Alkohol in mamila preprosto ne sodijo za volan,'' poudarja Igor Velov z Agencije za varnost prometa (AVP).

Težo njegovih besed smo preverili na ulici. Kakšna je toleranca Slovencev do alkohola v prometu. Bi ga povsem prepovedali, kje je torej meja še dovoljenega? Pričakovano so naši naključni sogovorniki ostro nasprotovali alkoholiziranim voznikom.

Video – Glas ulice: Obsojate alkoholizirane voznike, ste tudi sami že pili in vozili?

[video: 66839 / ]

Policija: Ljudje nas pokličejo in opozorijo na vinjene voznike

Sogovorniki so prav tako priznali, da bi (ali pa so že) obvestili policijo o vinjenem vozniku, ki namerava sesti za volan in se odpeljati. To se še posebej pogosto dogaja v okviru gostinskih lokalov, ki bi sicer morali bedeti nad psihofizičnim stanjem svojih gostov (če so ti tudi vozniki). V primeru odkritega vinjenega voznika namreč policisti poskušajo poiskati vir, kjer je voznik najprej dobil alkoholno pijačo in se nato tudi odpeljal na cesto.

"Ljudje pogosteje sporočajo na policijo podatke o voznikih, ki vsakodnevno kršijo določila o psihofizičnem stanju, velikokrat pa prijavijo tudi voznika, ki namerava pijan voziti motorno vozilo. Na vsako takšno informacijo se policisti seveda odzovemo. Zavedamo se, da lahko s tem, ko preprečimo ali prekinemo vožnjo pijanemu vozniku, rešimo njegovo življenje ali življenje drugih. Ob takšnih informacijah je naša aktivnost usmerjena v čim prejšnjo ustavitev pijanega voznika," so nam sporočili s slovenske policije, kjer bi si prav tako želeli še bolj kritičnega in manj tolerantnega stališča javnosti do vožnje pod vplivom allkohola.  

Ali ste že (oziroma bi) poklicali policijo in jih opozorili na voznika pod vplivom alkohola ali drog?

  • Da - to sem že naredil(a) zaradi večje varnosti vseh v prometu 73
  • Da, a tega do zdaj še nisem naredil(a) 118
  • Ne - to je naloga policistov 10
  • Ne - to je stvar in odgovornost posameznika 47
Oddanih 248 glasov
Slovenec, starejši od 15 let, letno popije več kot 11 litrov alkohola

Problematika alkohola v prometu gre sicer z roko v roki z ugotovitvijo Svetovne zdravstvene organizacije, da v povprečju Slovenec, starejši od 15 let, popije 11,3 litra alkohola letno. Največji delež predstavljajo piva in vino, manj pa žgane pijače. Tudi zato javnost pogosto podcenjuje vpliv alkohola na naše sposobnosti. Vse dokler se ne pojavijo vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti (zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru …), so številni prepričani, da v prometu kljub zaužiti pijači lahko sodelujejo.

vinjenost, alkohol, vožnja

Kako alkohol in mamila vplivajo na vozne sposobnosti?

Zdravniki in strokovnjaki poudarjajo, da alkohol najmanj vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja.

''Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa itd., kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno odzivanje predvsem v kritičnih situacijah,'' poudarjajo na AVP.

Tako kot alkohol tudi mamila vplivajo na zaznavo, predvidevanje in presojo ter odločanje in končno izvedbo ustreznega ravnanja. Prepovedana mamila vplivajo tudi na doživljanje resničnosti – spremembo čustvovanja, vedenja in razmišljanja, povzročajo pa lahko tudi številne druge nezaželene učinke (krči, slabost, tresenje …).

''Tako mamila pri posamezniku povzročijo spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev), pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se reakcijski čas, slabša je koordinacija telesa in ravnanja, pri nekaterih mamilih se povečujeta evforičnost in razburjenje, pri drugih zaspanost ter zmanjšanje kontrole vedenja,'' razlagajo na AVP.

Vozniške ukane proti alkoholiziranosti: lahko delujejo?

Prav tako vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali s pripomočki, kot so denimo svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana.

Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Sama predelava alkohola pa je približno enako hitra – alkohol se razgrajuje v jetrih – približno ena enota alkohola na uro ali celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola in je uporaba prevoznih sredstev ravno tako nevarna.

Statistika prometnih nesreč je neizprosna

Po podatkih policije in AVP se je vsaka tretja smrtna prometna nesreča zgodila zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V letu 2016 je tako na naših cestah zaradi vpliva alkohola umrlo kar 41 udeležencev, 175 udeležencev se je hudo telesno poškodovalo, 834 udeležencev pa je bilo lažje telesno poškodovanih.

V prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj pod vplivom psihoaktivnih snovi in prepovedanih mamil, pa je lani umrlo 11 udeležencev, 44 jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 68 lažje.

V letu 2017 je 56 udeležencev (81 v letu 2016) pod vplivom mamil povzročilo prometno nesrečo. Najpogostejši povzročitelji pod vplivom mamil so bili v starostni skupini od 34 do 44 let, teh je bilo 22 (17), in od 24 do 34 let, teh je bilo 15 (26).

Najpogostejši povzročitelji nesreč pod vplivom mamil so vozniki osebnih avtomobilov, teh je bilo letos 45 (63). Največ nesreč se je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom, in sicer 18 (23).

Najpogostejša primarna vzroka v navedenih nesrečah sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

V prometnih nesrečah je letos umrlo pet udeležencev, ki so bili pod vplivom mamil (18 v letu 2016).

Letos je bilo odrejenih 2.276 strokovnih pregledov za mamila (1.444 v letu 2016), od tega jih je bilo 200 (208) pozitivnih, 624 (279) pa odklonjenih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin