Rušimo mite: Burek kot beg pred visoko kaznijo?

Čeprav se je letos zaradi uporabe alkohola na cestah v Sloveniji zgodilo manj nesreč kot v enakem obdobju lani, se je do 24. novembra zaradi alkohola vseeno pripetilo skoraj 1.300 prometnih nesreč, v njih pa je umrlo 20 ljudi, kažejo podatki Agencije za varnost v prometu (AVP). Vožnja pod vplivom alkohola je v Sloveniji kaznivo dejanje šele, ko tak voznik začne tudi neposredno ogrožati varnost prometa. Denarne globe so lahko na drugi strani visoke, alkoholizirani vozniki pa se pogosto oprimejo tudi najrazličnejših trikov.

Mastna hrana le začasno upočasni absorbcijo alkohola v kri voznika. Foto: Ana Kovač Burek, pica in kebab proti alkoholu?

Na primer mit o tem, da lahko zaradi uživanja mastne hrane zaužijemo več alkohola. Mastna hrana sicer upočasni absorpcijo alkohola. Ta namreč v tem primeru potrebuje več časa, da pride v tanko črevo in se tam vsrka v kri. Toda nazadnje se bo ves alkohol vseeno absorbiral v kri in posledice ne bodo kljub zaužitim burekom, picam in kebabom nič manjše.

Do 24. novembra letos se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 1.279 prometnih nesreč, kar je 4 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju in 5 % manj kot leta 2014. Foto: Policijska uprava Kranj

Med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo 14 voznikov osebnih vozil, dva mopedista, dva voznika tovornega vozila in dva kolesarja. Od 20 smrtno ponesrečenih jih je bilo 16 tudi povzročiteljev prometne nesreče. V desetih primerih je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost, v šestih nepravilna stran oziroma smer vožnje, v dveh neupoštevanje pravil v prednosti ter v enem nepravilen premik z vozilom oziroma ostalo.

Kazenska ovadba za voznika, ki vozi pijan?

Večina evropskih držav zelo resno jemlje vožnjo pod vplivom alkohola. V Franciji vam pri več kot 0,8 promila grozita tako denarna kazen 4.500 evrov kot tudi zaporna kazen, v Italiji pa vam pri 1,5 promila lahko celo vzamejo avtomobil , ki ga nato prisilno prodajo.

Tudi AVP si prizadeva za strožjo zakonodajo na tem področju v Sloveniji, med drugim tudi v obliki kazenske ovadbe voznika, ki vozi pod vplivom alkohola.

"Trenutna zakonodaja to resda navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko se že pojavi ogrožanje. A takrat je že prepozno. Da še vedno preveč voznikov sede za volan pod vplivom alkohola, dokazuje tudi število udeležencev rehabilitacijskih programov. Letno se jih udeleži okrog šest tisoč kršiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola s preseženo stopnjo nad 1,1 promila," sporočajo z AVP.

Posledice alkohola in drog za volanom: kaj pravi statistika?

Eden od ključnih pokazateljev nevarnosti, povezanih z uporabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, je zagotovo število prometnih nesreč. V Sloveniji približno vsaka enajsta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.

Lani se je v Sloveniji zgodilo kar 1.528 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran povzročitelj, od tega je umrlo 32 udeležencev, delež med vsemi nesrečami pa je znašal 8,7 %. Prometnih nesreč, ki jih je povzročil udeleženec pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, je bilo 63, med katerimi je bilo tudi pet smrtnih žrtev.

Do 24. novembra letos se je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 1.279 prometnih nesreč, kar je 4 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju in 5 % manj kot leta 2014. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 20 oseb, kar je 35 % manj v kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je življenje izgubilo 31 oseb, 681 pa se jih je poškodovalo (enako kot lani), od tega je bilo 134 huje (pet odstotkov več kot lani) in 547 lažje poškodovanih (odstotek manj kot lani).