Okvare na avtocesti: vozniki neodgovorni, nesreč vse več

Tedensko se zgodita dve nesreči, ko vozilo trči v drugo stoječe vozilo na odstavnem pasu. Foto: Metka Prezelj

Število nesreč na slovenskih cestah narašča

Med letom 2017 in septembrom 2019 je bilo na slovenskih nesrečah skoraj 50 tisoč prometnih nesreč. V dve in pol letnem obdobju je to več kot petdeset prometnih nesreč na dan. Od tega je bilo v tem času okoli 300 prometnih nesreč, kjer je vozeče vozilo na avtocesti trčilo v stoječe vozilo na odstavnem pasu avtoceste.

Leta 2018 se je po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa zgodilo 85 nesreč in je življenje izgubila ena oseba, ko je v stoječe vozilo na avtocesti trčilo drugo vozilo. Letos se je do avgusta zgodilo že 59 takšnih prometnih nesreč, k sreči pa do zdaj niso terjale nobene smrtne žrtve. To pomeni, da se v povprečju kar dvakrat tedensko zgodi prometna nesreča takšnega tipa.

Največ tveganja za vzdrževalce avtoceste

Kar polovica naletov na avtocestah je v vzdrževalce in njihovo delovno opremo. Po podatkih Darsa kar 50 odstotkov vseh naletov na odstavnem pasu povzročijo vozniki tovornih vozil, 40 odstotkov osebna vozila, preostala desetina povzročiteljev pa so kombiji. Še en zanimiv statistični podatek je, da je za takšno vrsto nesreč v 70 odstotkih kriv voznik vozila s slovenskimi registrskimi oznakami.

Največ kršitev uporabe odstavnega pasu zaznavamo na območju ljubljanskega avtocestnega obroča in območjih vpadnih krakov avtocest nanj.

V največji nevarnosti so prav vzdrževalci avtocest, ki svoja vozila med delom ustavijo na odstavnem pasu.

Nikar ne čakajte na pomoč v avtu

Pri ustavljanju na odstavnem pasu je med najpomembnejšimi stvarmi, ki jih lahko storimo za varnost potnikov, to, da vsi potniki varno in čim prej zapustijo avto. Seveda to ne pomeni odprtja vseh vrat na stežaj in brezglavo izstopanje iz vseh smeri. Potniki morajo avto zapustiti na desni strani, tam, kjer je ograja in mimo ne vozijo avtomobili. Še prej si morajo nadeti odsevne telovnike. Levih vrat ne odpiramo in na tisti strani ne izstopamo, saj lahko v tistem trenutku mimo pripelje nepazljiv voznik, ki vozi preblizu skrajnemu robu voznega pasu.

Vsi potniki se postavijo za varovalno ograjo in počakajo na prihod ustreznih služb. Ko so vsi na varnem, je za večjo varnost treba na razdalji vsaj 100 metrov od vozila postaviti varnostni trikotnik.

Za ustavljanje na odstavnem pasu 80 do 300 evrov

Z globo 300 evrov je kaznovan voznik, ki ustavi, vozi ali parkira na odstavnem pasu ali odstavni niši, pa to ni nujno oziroma gre za ustavitev v sili, vozila pa voznik ne odstrani. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.

80 evrov globe lahko dobi fizična oseba med hojo po avtocesti in hitri cesti, ker ne nosi odsevnega telovnika. Voznik je kaznovan z globo 80 evrov, če njegovo vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa in voznik ne vklopi varnostnih utripalk. Enaka globa čaka tudi voznika, ki ni postavil varnostnega trikotnika.

Dars za obveščanje voznikov o nevarnosti na odstavnem pasu uporablja tudi avtocestne digitalne panoje.

Pri Darsu želijo na kraj dogodka prispeti čim prej

Kot so pojasnili na Darsu njihov nadzorni center takoj po obvestilu informacijo prenese v pristojno avtocestno vzdrževalno bazo in takoj pričnejo spremljati dogajanje preko video nadzora ter postavijo primerne vsebine na spremenljivo prometno signalizacijo (SPS). Vzdrževalci se takoj po prejetju obvestila odpravijo na kraj dogodka, kamor skušajo prispeti čim prej. Njihov cilj je, da uporabniku čim prej pomagajo in omogočijo neovirano odvijanje prometa.