SiolNET. Avtomoto Promet
5,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kakšni ukrepi lahko zmanjšajo gnečo na slovenskih avtocestah?

"Pametne" avtoceste v Sloveniji: promet tudi na odstavni pas, koliko bi stala rekonstrukcija?

5,38

termometer

Obvoznica okrog Ljubljane bo ponekod dobila dodatni prometni pas, Dars pa bo začel v praksi preučevati možnost uporabe odstavnih pasov za običajni promet. Tovrstna rekonstrukcija cestišč bi lahko stala okrog tri milijone evrov na kilometer. Lahko gnečo na cestah rešijo že "pametne" avtoceste ali le zgledna ureditev celotnega javnega prometa?

Prometno najbolj obremenjen del slovenskega avtocestnega križa je ljubljanska obvoznica. Prometno najbolj obremenjen del slovenskega avtocestnega križa je ljubljanska obvoznica. Foto: Klemen Korenjak

Primer Ljubljane. Večina dnevnih migrantov se v prestolnico vsak dan še vedno pripelje z avtomobilom, večinoma vsak s svojim. Potovanje z vlakom, ki je v tujih prestolnicah ključna oblika javnega prevoza, je za večino Slovencev za zdaj še počasno, drago in premalo udobno. Javni prevoz zato še ni konkurenčen osebnim avtomobilom in teh je na cestah iz leta v leto več.

V Ljubljano večina še naprej vsak s svojim avtom

Koncepti souporabe vozil ("car sharing") so pri nas prav tako šele v povojih, saj jih poleg objektivnih geografskih značilnosti omejuje tudi miselnost, znatno naklonjena lastništvu. Rezultat vsega tega so preobremenjene avtoceste, mestne vpadnice in gneča ob prometnih konicah. Če se v Ljubljano pripelje prebivalec Milana, Münchna ali Pariza, je najbrž ne bo niti opazil, za Slovence pa je v zadnjem obdobju postala nekaj novega.

Medtem so v pripravi državni prostorski načrti za širjenje prometno najbolj kritičnih odsekov slovenskih avtocest. Ti odpirajo vprašanje, ali bi trije ali štirje prometni pasovi dejansko pomagali, ali pa bi še naprej večina voznikov vozila "na odbijaču" avtomobila pred sabo in rinila na skrajno levi prometni pas?

V tujini je vlak zelo razširjena oblika javnega prevoza, kako uporaben je dejansko v Sloveniji? V tujini je vlak zelo razširjena oblika javnega prevoza, kako uporaben je dejansko v Sloveniji? Foto: Srdjan Cvjetović

Kako "pametne" so že slovenske avtoceste?

V nekaterih tujih državah poznajo termin pametne avtoceste. V Veliki Britaniji so na primer ponekod že odmislili odstavne pasove. V primeru okvare vozila prometna signalizacija tisti del spremeni v odstavni pas in preostala vozila usmerja na drugega. Glede na gostoto prometa se pri takem tipu ureditve lahko v eno smer odpre dodatni pas. Tudi v Sloveniji so avtoceste do določene mere že "pametne". To so na primer sposobnost samodejnega cestninjenja tovornih vozil, zapiranje predorov v primeru požara, zapiranje predora v primeru vožnje v nasprotno smer, samodejno uravnavanje hitrosti ob večji zgostitvi prometa in podobno.

Kje bodo najprej gradili dodatni prometni pas?

Bolj kot uporaba odstavnih pasov je že gotova širitev avtocest. Na celotnem avtocestnem križu je najbolj obremenjena obvoznica v Ljubljani.

Širitev v šestpasovnico z dograditvijo dodatnega prometnega pasu na obeh polovicah avtoceste zato naprej načrtujejo na zahodni ljubljanski obvoznici, na približno trikilometrskem avtocestnem odseku med razcepoma Koseze in Kozarje mimo priključka Brdo. Leta 2016 ga je vsak dan v povprečju v obe smeri prevozilo skoraj 75 tisoč vozil.

Za dograditev zahodne ljubljanske obvoznice v šestpasovnico je že sprejet državni prostorski načrt. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za izvedbo del. Ta je za zdaj načrtovana za leto 2019, trajala pa bo predvidoma dve gradbeni sezoni, razlagajo na Darsu.

Na koncu štajerske avtoceste, med Domžalami in Šentjakobom, je bilo lani v povprečju vsak dan v obe smeri 55 tisoč vozil, na dolenjski vpadnici med Šmarjem Sap in razcepom Malence pa okrog 52 tisoč vozil na dan. Enako gostoto prometa so lani zabeležili tudi na gorenjski vpadnici od Vodic proti Šmartnemu pri Ljubljani.

Bomo čez nekaj let (po potrebi) vozili tudi po zdajšnjem odstavnem pasu? Bomo čez nekaj let (po potrebi) vozili tudi po zdajšnjem odstavnem pasu? Foto: Gregor Pavšič

Kako realna je uporaba odstavnega pasu v času prometnih konic?

"Preučujemo tudi možnost, da bi v času največjih prometnih obremenitev dovolili občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo, kar je ukrep, ki ga poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Načrtovano je, da bi idejni projekti za prve odseke šli v izdelavo v letu 2018, začetek izvedbe pa je predviden leta 2020," so nam potrdili v službi za upravljanje prometa na Darsu. 

Glede na že izvedeno Študijo prometnih obremenitev bodo to možnost najprej preučili na odsekih na avtocesti A1, in sicer na približno 12-kilometrskem odseku štajerske avtoceste med Krtino (pri Domžalah) in razcepom Zadobrova v Ljubljani ter približno 14-kilometrskem odseku primorske avtoceste med razcepom Kozarje in Vrhniko.

Kaj bi odpravilo zastoje in gnečo na avtocestah?

  • Dodatni prometni pas na najbolj problematičnih odsekih 31,80%
  • Izkoriščanje odstavnega pasu v prometnih konicah 3,80%
  • Višja raven kakovosti javnega prevoza (železnice, avtobusi ...) 64,40%

Širitev in rekonstrukcija vozišč istočasno z neizbežno obnovo odsekov?

Dars na teh odsekih trenutno izvaja postopne širitve odstavnih pasov. Če se bo izkazalo, da je na teh odsekih mogoče izvesti občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo v času prometnih konic, bo treba poleg drugih ukrepov izvesti tudi ustrezno voziščno konstrukcijo na odstavnem pasu, ki bo omogočala vožnjo tovornih vozil ter postavitev obsežnih sistemov za nadzor in vodenje prometa.

Rekonstrukcija za okrog tri milijone evrov na kilometer avtoceste

Posamezni odseki avtocest so sicer že opremljeni s sistemi za nadzor in vodenje prometa, a bi bili nujni vložki v dodatne sisteme in v usposabljanje nadzornikov prometa.

"Po trenutni oceni, ki še nima podlage v izdelani dokumentaciji, bi takšna rekonstrukcija odseka s postavitvijo sistemov za nadzor in vodenje prometa na njih lahko dosegla ceno tri milijone evrov na kilometer oziroma skupno okrog 75 milijonov evrov. Vendar ob tem poudarjamo, da gre za ocene, natančnejši okviri bodo lahko znani šele po izdelavi ustreznih projektov in predvidenih ukrepih na odsekih. Predvidevamo, da bo rekonstrukcija teh odsekov potekala fazno in v vsaj treh gradbenih sezonah," pojasnjujejo na Darsu.

Komentarji

13

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • janez123 / 18.12.2017. ob 07:37 +5 0

    dobro da so naredili protihrupne ograje , sedaj jh bodo lahko podrli in naredili nove 3 metre vstran

    +5 0
  • flisd / 18.12.2017. ob 09:13 +4 0

    Dokler iz Ms v Lj pridem v 1,5 ure po avtocest in 4 h z vlakom je to dokaz, da je z našim javnim prometom nekaj zelo hudo narobe.

    +4 0
  • brencl47 / 18.12.2017. ob 07:53 +2 0

    OČimprej odpreti kočevsko progo za potniški promet! V Avstriji niso povsov zavarovani nivojski prehodi - še celo na prometnejših cestah ne! Kar nekajkrat dnevno preko peljejo motorni vlaki za primestni promet. Se pa vsi obvezno ustavijo pred progo, če gori na semaforju rdeča luč. Pa še nesreč je tam zelo malo.

    +2 0
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin