SiolNET. Avtomoto Promet
2,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Primerjava vinjetnih in cestninskih sistemov na obvoznicah evropskih prestolnic

Ali je obvoznico prestolnice treba cestniniti? Na Dunaju pravijo da, v Bratislavi pa ne!

2,60

termometer

Promet Ljubljana zastoj
Foto: Ana Kovač

Za vožnjo po ljubljanski obvoznici, ki bi lahko razbremenila preobremenjene ljubljanske ulice in ceste, morajo avtomobili imeti vinjeto. Kako je v drugih evropskih prestolnicah?

Odmislimo za trenutek, da bi edino pravo rešitev za zadušene ljubljanske (in mariborske in še kakšne slovenske) ulice in ceste prinesel učinkovit integriran javni potniški promet, ki je pri nas še vedno nekaj nedosegljivega.

Odmislimo za trenutek tudi to, da ljubljanska obvoznica ob konicah (in ne samo takrat) že zdaj poka po šivih zaradi plazu tovornjakov v tranzitu, ki jih ne znamo ali ne zmoremo spraviti na tire, in morja pločevine, v kateri se vozijo ne le tisti, ki bi jim lahko pripisali razvajenost, temveč tudi tisti, za katere obstoječi javni potniški promet preprosto ni in ne more biti sprejemljiva alternativa.

Tudi ljubljanska obvoznica in njene vpadne ceste niso odporne proti (pre)pogostim zastojem. Tudi ljubljanska obvoznica in njene vpadne ceste niso odporne proti (pre)pogostim zastojem. Foto: Klemen Korenjak

Vinjeta za vsak meter ljubljanske obvoznice

Ko se sprijaznimo z zgornjima predpostavkama, ostane neizpodbitno dejstvo, da bi obvoznica morala pripomoči k zmanjševanju prometa na mestnih ulicah in cestah.

Toda za vožnjo po ljubljanski obvoznici, tudi če se avtomobil nikoli več ne odpravi na kakšno drugo slovensko avtocesto, je zahtevana veljavna vinjeta. Kako je s cestninjenjem obvoznic v prestolnicah drugih evropskih držav?

Na Dunaju je, enako kot v Ljubljani, za vsako vožnjo z avtomobilom po obvoznici zahtevana veljavna vinjeta. Na Dunaju je, enako kot v Ljubljani, za vsako vožnjo z avtomobilom po obvoznici zahtevana veljavna vinjeta. Foto: Asfinag

V Avstriji in Švici tako kot pri nas

Med državami, ki za cestninjenje osebnih avtomobilov uporabljajo vinjetni sistem, so Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška in Švica.

Avstrija, ki vinjete uporablja od leta 1997, pozna oprostitve vinjetnega sistema za avtomobile le na odsekih, kjer se cestnina za ta razred vozil dodatno pobira: za predor Karavanke, predora Katschberg in Tauern med Beljakom in Salzburgom, predor Arlberg zahodno od Innsbrucka, phyrnsko avtocesto med Gradcem in Linzem in brennersko avtocesto.

To preprosto pomeni, da je na Dunaju enako kot v Ljubljani: za vožnjo po tamkajšnji obvoznici morajo imeti avtomobili veljavno vinjeto. Mimogrede, od novembra letos boste pri severnih sosedih izbirali, ali boste še naprej kupovali nalepko ali pa namesto nje virtualno vinjeto, ki jo na Madžarskem in Slovaškem že uporabljajo.

Avtocesta v bližini švicarskega glavnega mesta Bern. Strošek letne vinjete, edine na voljo v Švici, je za švicarske prebivalce in tamkajšnje cene skoraj zanemarljiv. Avtocesta v bližini švicarskega glavnega mesta Bern. Strošek letne vinjete, edine na voljo v Švici, je za švicarske prebivalce in tamkajšnje cene skoraj zanemarljiv. Foto: Reuters

V Švici samo letna vinjeta in pika!

V Švici, pionirki sistema vinjet, kjer so te v rabi od leta 1985, izjem ni. Za Švicarje to sicer ni posebna težava, ker pri njih letna vinjeta stane 40 švicarskih frankov (preračunano okrog 35,4 evra, a če jo boste želeli kupiti z evri, vam bodo nedvomno za njo in udobje plačevanja z evropsko valuto prijazno zaračunali od 36 do 40 evrov), kar je glede na švicarske cene zgolj približno osem kavic z mlekom.

Veliko bolj moteče je to za tujce, ki bodo morda za približno deset kilometrov avtoceste od francoske meje do ženevskega sejmišča prav tako morali odšteti 40 frankov ali morda celo ravno toliko evrov, saj Švica ne pozna drugih vinjet kot tiste, ki so vezane na koledarsko leto. Alternativa: pot po ženevskih ulicah, ki so za avtomobile prava katastrofa, saj je Ženeva prepletena z rumenimi pasovi za javni prevoz in semaforji, ki na križiščih očitno dajejo prednost mestnemu prevozu.

Za vožnjo z avtomobilom po večjem delu budimpeške obvoznice ne potrebujete vinjete, izjema je njen jugovzhodni del. Za vožnjo z avtomobilom po večjem delu budimpeške obvoznice ne potrebujete vinjete, izjema je njen jugovzhodni del. Foto: Nemzeti útdíjfizetési szolgáltató zrt.

V Bratislavi brezplačno na vse avtoceste v mestu

Precej drugače je na Madžarskem, Češkem in Slovaškem, kjer so vinjetni sistem uvedli pozneje kot Avstrijci in Švicarji. Na Madžarskem, kjer uporabljajo le virtualne vinjete, je večji del budimpeške obvoznice z avtomobilom mogoče prevoziti brez vinjete – a ne cele, kot je razvidno na zemljevidu.

Podobno je v Pragi, kjer so poleg zahodne mestne obvoznice iz vinjetne obveznosti izvzeti še nekateri krajši odseki avtocest v češki prestolnici, a ne tudi južna obvoznica.

V Pragi so poleg zahodne mestne obvoznice iz vinjetne obveznosti izvzeti še nekateri krajši odseki avtocest, a ne tudi južna obvoznica. V Pragi so poleg zahodne mestne obvoznice iz vinjetne obveznosti izvzeti še nekateri krajši odseki avtocest, a ne tudi južna obvoznica. Foto: Ředitelství silnic a dálnic ČR

Največ so za to naredili v Bratislavi, kjer je prav vse avtoceste na območju mesta z avtomobilom mogoče prevoziti brez vinjete. Toda pozor za občasne potnike v Bratislavo: če greste z Dunaja v Bratislavo po avtocesti, je za tistih nekaj kilometrov slovaške avtoceste od meje do mestnega območja Bratislave ta vendarle obvezna.

Če se vam cena najcenejše slovaške vinjete (deset evrov za deset dni) zdi nesorazmerna za tistih nekaj kilometrov, bo treba avstrijsko avtocesto zapustiti pred slovaško mejo in se odpraviti do nekdanjega starega mejnega prehoda Berg/Petržalka.

Črtkano so označene slovaške avtoceste, za katere avtomobili ne potrebujejo vinjete: to so predvsem vse avtoceste na območju glavnega mesta Bratislava. Črtkano so označene slovaške avtoceste, za katere avtomobili ne potrebujejo vinjete: to so predvsem vse avtoceste na območju glavnega mesta Bratislava. Foto: Národná diaľničná spoločnosť

Tam, kjer cestninijo po odsekih, so obvoznice prestolnic praviloma brezplačne

V drugih evropskih državah večinoma prevladuje cestninjenje po odsekih oziroma po prevoženi razdalji – a tudi tam uporabe obvoznic glavnih mest načeloma ni treba plačati.

To velja za obvoznico Zagreba, večino avtocest okrog Rima, vedno obremenjen pariški mestni prstan Périphérique, avtoceste na območju Sarajeva in Beograda, prav tako tudi za berlinsko obvoznico, saj so v Nemčiji za avtomobile vse avtoceste (za zdaj še) brezplačne.

London dosledno zaračunava nadomestilo za vsak delovni dan, ko z avtom zapeljemo v mestno središče. London dosledno zaračunava nadomestilo za vsak delovni dan, ko z avtom zapeljemo v mestno središče. Foto: Reuters

Angleži in Norvežani zaračunajo že prihod v prestolnico z avtom

V Londonu in Oslu pa voznikom avtomobilov zaračunavajo vsak vstop v mesto. V Oslu je strošek odvisen od pogona vozila in obdobja dneva. Za bencinska vozila in hibride je vsak vstop v mesto vreden 44 norveških kron (4,70 evra), med konicami, to je med 6.30 in 9.00 ter med 15. in 17. uro, pa deset kron več, torej 54 kron (5,75 evra). Avtomobili na električni in vodikov pogon ter motorna kolesa so oproščeni plačila, vozila z dizelskim pogonom pa plačajo še pet kron (0,53 evra) več od rednih cen.

V Londonu so ti stroški še višji: kar 11,50 funta (12,85 evra) je redna cena za vstop v mesto. Za tolažbo, ta Congestion Charge je treba plačati samo od ponedeljka do petka med sedmo in 18. uro, plačani znesek velja za vse vstope v tem dnevu.

Nadomestilo za vstop z avtomobilom v norveško prestolnico je višje ob konicah, vselej pa plačajo več vozniki vozil z dizelskim pogonom, medtem ko ga voznikom vozil na električni in vodikov pogon ni treba plačati. Nadomestilo za vstop z avtomobilom v norveško prestolnico je višje ob konicah, vselej pa plačajo več vozniki vozil z dizelskim pogonom, medtem ko ga voznikom vozil na električni in vodikov pogon ni treba plačati. Foto: Fjellinjen.no

Tisto, kar smo na začetku odmislili, bi bila edina prava rešitev

Dva povsem različna pristopa za razbremenitev ulic in cest v prestolnicah: brezplačne obvoznice in plačljivi vstopi z avtom v mesto. V Ljubljani ne poznamo ne enega ne drugega, a bi bila prava in edina dolgoročna rešitev za več svežega zraka in manj zastojev na ljubljanskih ulicah in cestah to, kar smo na začetku tega prispevka za trenutek odmislili: učinkovit javni potniški prevoz in sistemska rešitev za tranzitni tovorni promet, ki nesorazmerno obremenjuje in obrablja slovenske avtoceste.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin