Ponedeljek, 31. 8. 2020, 10.04
3 leta, 7 mesecev
Makadam že dolgo daleč stran od avtošporta v Sloveniji
Za "eko" tujino nekaj normalnega, v Sloveniji ostaja tabu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,55
Drsenja skozi makadamske ovinke so privlačna tako za tekmovalce kot tudi gledalce.
Le še zelo bledi so spomini na leta, ko so tudi v Sloveniji - tako kot še danes po skoraj vseh državah v Evropi - reliji potekali še večinoma po makadamski podlagi. Vse to vpliva na konkurenčnost slovenskih tekmovalcev v tujini, redki posamezniki pa se občasno uspejo dokazovati tudi na tej podlagi.
Nekoč so bile v Sloveniji ceste večinoma makadamske in tudi avtomobilske dirke so praviloma potekale po tej podlagi. Leta 1981, ko je nekdanji reli Saturnus prvič gostil mednarodno konkurenco, je bilo kar 261 kilometrov hitrostnih preizkušenj izpeljanih po makadamu, le 15 kilometrov pa po asfaltu. Za razliko od večine tujih držav, kjer so reliji po makadamu še danes nekaj vsakdanjega in zato ta podlaga tvori tudi večino dirk svetovnega prvenstva, je nato delež dirk po makadamu v Sloveniji hitro padal.
V začetku devetdesetih so še uporabili cesto na Krim (reli Saturnus 1992), po asfaltiranju ceste prek Hrušice pa je izginil še ta legendarni makadamski odsek. Leta 1994 so po makadamu organizirali še polovico relija Castrol nad Cerknico, nato pa so tudi državni odloki praktično onemogočili izpeljavo makadamskih relijev. To je neposredno vplivalo na konkurenčnost slovenskih voznikov relija v tujini, kjer torej prav makadam predstavlja veliko večino najpomembnejših tekmovanj.
Aljoša Novak in Jaka Cevc na cilju tradicionalnega relija v San Marinu.
Učenje makadamske vožnje na dirkah je drago
Pred dobrim desetletjem se je tako Andrej Jereb na svetovnem prvenstvu učil hitre vožnje po makadamu, v letošnji sezoni pa se resneje z makadamom spopada tudi Aljoša Novak (škoda fabia R5). Ta je danes morda celo prvi slovenski dirkač, ki je trenutno hitrejši na makadamu kot asfaltu.
“Osnovni princip dirkanja je sicer enak, to je prenesti kar največ hitrosti skozi ovinek na naslednjo ravnico. Je pa treba prej zavirati, prej postaviti avtomobil v ovinek. Treba je tudi predvidevati, kako se bo spreminjala podlaga in kako globoke luknje bodo nastale,” pravi Novak, ki je s sovoznikom Jako Cevcem v zadnjem mesecu zelo uspešno odpeljal dva relija za italijansko makadamsko prvenstvo.
Video - posnetek vožnje iz Novakovega dirkalnika
Novaku sta zadnji mesec uspela dva odmevna nastopa na makadamskih relijih v Italiji.
Manjše zavore, mehkejše podvozje, več nihanja avtomobila …
Na reliju Citta di Arezzo sta bila v močni konkurenci osma v skupni razvrstitvi in predvsem presenetila z relativno majhnimi zaostanki za vodilnimi - predvsem Emil Lindholm (škoda fabia R5) in Paolo Andreucci (citroen C3 R5) - nato pa sta zadnji konec tedna podobno uspešno odpeljala še reli v San Marinu. Na tej dirki sta Slovenca osvojila končno šesto mesto.
“Dirkalnik ima na makadamu manjše zavore, saj uporabljamo le 16-colske gume. Drugi so tudi blažilniki in prav na podvozju so razlike še največje. Blažilniki so mehkejši, enako se zato obnaša cel avtomobil, prenos mase med osema je pred ovinki bolj izrazit. Dirkanje po makadamu pa prinaša veliko večje užitke in tudi izziv. Z obema relijema pa sem zelo zadovoljen, saj nisem pričakoval zaostankov le okrog sekunde na kilometer za vozniki, kot je Andreucci,” je dodal Novak.
