Petek, 8. 12. 2023, 5.58
1 leto
Ozadje novih omrežnin za električno energijo
Vse se obrača na glavo: opozorila iz Nemčije, preobrat tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Vse pomembnejšo strateško vlogo bodo imele polnilnice pred poslovnimi stavbami, ki bodo namenjene zaposlenim. V osmih delovnih urah bo tako baterija lahko dobila najcenejšo elektriko.
Sloveniji se z novim letom obeta začetek novega načina obračunavanja omrežnine za električno energijo. Njena poraba je v porastu in v prihodnje je bomo potrebovali še več. Istočasno se bo povečevala proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov. Bo elektrike za vse naše naprave, predvsem pa kajpak za baterije električnih avtomobilov v prihodnje dovolj? Zakaj so v Nemčiji pred dnevi napovedali možnost omejitve priključnih moči za gospodinjstva in električne polnilnice?
"Ne bo težava količina električne energije, niti ne toliko prenos te energije, ampak predvsem trenutek, kdaj in kako hitro jo bomo potrebovali," je povedal Janez Humar, ki pri družbi ELES dela na področju strateških inovacij. Humar je bil med govorniki na kongresu Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS) v Vitanju, kjer se je z vidika upravitelja elektroomrežja dotaknil trenutno zelo pereče teme – to je novega tarifnega sistema za obračunavanje električne energije in kako ta spodbuja uvajanje pametnega prilagodljivega omrežja.
Baterijski hranilniki so še dragi in zato je danes presežke elektrike težko shraniti. Sezonsko shranjevanje elektrike, na primer poleti za zimske mesece, je problematično.
Primerjava med zimo in poletjem ter prikaz selitve poceni eletrike iz noči v srednji del dneva.
Janez Humar iz Elesa.
Nov obračun omrežnine bo "udaril" predvsem večje porabnike, ne pa povprečnih gospodinjstev
Zanimiv je namreč pogled v ozadje te prav gotovo pomembne strateške spremembe, ki bo znatno spremenila naš odnos do porabe električne energije. Spremembe pri obračunu omrežnine bodo resda veliko bolj doletele podjetja in gospodinjstva z večjimi porabniki – med te prav gotovo spadajo električni avtomobili –, veliko manj pa klasična gospodinjstva.
Ta so bila do zdaj sorazmerno precej obremenjena z omrežnino, zdaj pa se bo večji del bremena preselil na uporabnike z večjo potrebo po polnilni moči. Razmišljanje, da je treba ponoči izkoristiti cenejšo tarifo, ne bo veljalo več. Tudi predpostavka, da je edino smiselno avtomobil polniti ponoči doma, kmalu ne bo več veljala. Pred nakupom avtomobila bo v ključni prednosti namreč tisti, ki ga bo lahko polnil v službi.
Nakup elektrike za sistemsko rezervo ni poceni
"Za ELES je glavna naloga ravnovesje med odjemom in proizvodnjo. Vsako sekundo moramo imeti enako količino proizvedene in porabljene elektrike. Pri odjemu lahko prilagajamo obseg porabe, na primer čas zagona toplotnih črpalk, polnjenj baterij in podobno. Proizvodnja električne energije pa na drugi strani zelo niha. Pri soncu in vetru je veliko gibanja, hidroelektrarne pa imajo proizvodnjo v veliko bolj ravni črti," pojasnjuje Humar.
Potrebno energijo za izravnavo zato kupujejo na borzi. Iščejo sistemske rezerve, ki jih nato lahko aktivirajo. Ti dogovori in zakupi pa niso poceni. Vir sredstev so omrežnine, ki jih plačujemo vsi.
V Sloveniji presegli prvi megavat priključne moči "zelene" elektrike
V Sloveniji smo nedavno presegli mejo ene megavatne ure električne energije iz obnovljivih virov. Ta je v velikem porastu – Nemčija, ki je elektriko tradicionalno pridobivala iz termoelektrarn, iz obnovljivih virov dobi že dve tretjini svoje elektrike.
V Evropski uniji smo tako lani iz vetra dobili 183 gigavatov (GW), iz sonca pa 164 GW elektrike. Hitro se širijo tudi sončne elektrarne – v Sloveniji jih imamo že skoraj 45 tisoč, te pa skupaj torej presegajo megavat moči.
Najcenejša elektrika bo sredi dneva, to je resničnost že danes
Vse to v praksi pomeni, da je elektrike čez dan preveč in da prihaja do tako imenovanih presežkov elektrike. Kadar je elektrike preveč, je poceni in takrat je na primer tudi polnjenje porabnikov, kot so električni avtomobili, veliko ugodnejše kot na primer ponoči. To dokazujejo že trenutna gibanja na borzi električne energije – spodnje številke kažejo gibanje cene in kako se je poceni elektrika, ki je obarvana zeleno, iz noči preselila v osrednji del delovnika.
"Nizke cene so že danes sredi dneva, med 12. in 14. uro. Takrat je na voljo veliko sončne in vetrne energije, ki jo je treba nekam spraviti. Že zdaj so na mednarodnih trgih tudi negativne cene – to pomeni, da ti plačajo, da uporabljaš njihovo elektriko," pojasnjuje Elesov strokovnjak.
Cena energije strmoglavi od 10. do 17. ure, nato strmo naraste, največ okrog 21. ure in ponoči. Če ne bi bila trenutno cena elektrike 90-odstotno regulirana, bi se še podražila za od 30 do 40 odstotkov.
Stroški elektrike brez prilagajanja po novih blokih za obračun omrežnine:
| tarifna postavka za moč (EU na kW) | tarifna postavka za energijo | |
|---|---|---|
| Trenutno | 0,77 | 0,0391 |
| 1 | 3,61 | 0,0196 |
| 2 | 0,88 | 0,0184 |
| 3 | 0,19 | 0,0184 |
| 4 | 0,01 | 0,0184 |
| 5 | 0,00 | 0,0184 |
vir: ELES
Volkswagen je pred dnevi napovedal nadgradnjo, s katero se bo uvrstil med tiste proizvajalce vozil, ki bodo omogočali povratno pošiljanje elektrike iz avtomobila.
Kako lahko omrežju pomaga električni avtomobil?
Humar se strinja, da lahko električni avtomobil postane zelo aktiven dejavnik pri zagotavljanju ravnovesja električnega omrežja v prihodnosti. Prav njegova vloga pa se lahko dotakne tudi v Nemčiji napovedanih omejevanj priključnih moči, ki pa niso povezane s pomanjkanjem električne energije.
Eles za potrebe uravnavanje elektroomrežja trenutno kupuje 80 MW elektrike, ki jo ima v sistemskih rezervah. Kar četrtino te potrebne rezerve bi lahko že okrog leta 2035 zagotovili električni avtomobili, če bi do takrat v Sloveniji že poznali pametno oziroma prilagodljivo omrežje.
20 tisoč električnih avtomobilov "na klik" ustvari 20 MW električne rezerve
Humarjev izračun je namreč naslednji: če bi bilo takrat v Sloveniji 200 tisoč električnih avtomobilov – to je sicer 20 odstotkov voznega parka, kar je dvajsetkrat več kot danes – in se jih istočasno polni deset odstotkov, bi se istočasno torej priključilo 20 tisoč električnih avtomobilov.
Če bi upravitelj omrežja vsem polnilno moč zmanjšal le za en kilovat, tako da bi se na primer baterija polnila z močjo 10 in ne več 11 kilovatov, bi to zagotovilo 20 MW prožnostnega odjema elektrike. Če bi polnilno moč zmanjšali za dva kilovata, bi ta desetina električnih avtomobilov že zagotovila polovico današnjih celotnih Elesovih omrežnih rezerv. Da so te drage in da jih prek omrežnine plača vsak uporabnik, kajpak ni treba poudarjati.
Električni avtomobil je zelo hitro odziven na potrebe po ravnovesju v omrežju.
Bodo podjetja za zaposlene postavila polnilnice?
Natančne stroške polnjenja je danes še težko napovedovati. Vsekakor pa bo prilagodljivo omrežje spodbujalo dolgotrajnejše in počasnejše oziroma šibkejše polnjenje. Glede na uro cenovno ugodne elektrike bodo postale ključne polnilnice pred poslovnimi objekti. Podjetja, ki bodo morala kmalu predložiti svoje aktivnosti na področju skrbi za ogljični odtis, bodo s tem prišla do ugodnejše ocene in s tem finančnih ugodnosti (bonitete, davki …).
Močno oziroma hitro polnjenje bo še dražje kot danes
Za razliko od šibkejšega polnjenja pa bo primerno dražje tako imenovano hitro polnjenje. Kdor bo elektriko za svoj avtomobil potreboval takoj in hitro, jo bo tudi plačal višje. Ker je cena na večini hitrih polnilnic z enosmernim tokom DC že danes vsaj primerljiva ali celo dražja od fosilnih, bodo cene predvidoma še višje.
Ultrazmogljive polnilnice bodo sicer postale nepogrešljive v polnilnih parkih ob glavnih prometnicah, toda dejstva – in ta so izhodišče za višje cene – so jasna: ena sama tristokilovatna polnilnica DC je po priključni moči enakovredna stotim povprečnim gospodinjstvom.
