Ponedeljek, 10. 5. 2021, 22.27
2 leti, 12 mesecev
Lastniški stroški električnega avtomobila
Predstavili so rezultate: "električar" je za Slovenca lahko cenejši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,86
23
Tako kot električni avtomobil ni primeren za vse voznike, prav tako ni za vse cenovno ugodnejši od klasičnih bencinskih ali dizelskih avtomobilov. Izhodišča so sicer enaka: veliko prevoženih kilometrov, polnjenje doma in z malo uporabe javnih polnilnic. Največji del ugodnosti (ob ničelnem DMV) prinašata financiranje nakupa prek Eko sklada in cenejša pogonska energija. Celovito predstavitev lastniških stroškov danes predstavi tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Srednje velik električni avtomobil je že danes finančno najbolj zanimiva rešitev za potrošnike ob upoštevanju njegove življenjske dobe, razkriva raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Raziskava ugotavlja, da električni avtomobili predstavljajo najbolj “pravičen” pogonski sistem na trgu. Medtem ko bodo razmeroma bolj premožni prvi lastniki v povprečju prihranili s prehodom na elektriko šele od leta 2025 naprej, bodo kupci rabljenih vozil (po štirih oziroma devetih letih), ki nosijo nižji delež amortizacije avtomobila, prihranili že z nakupom avtomobila, ki je danes prodan kot nov. A tudi prvi lastniki, ki prevozijo več kilometrov, lahko že danes prihranijo denar z izbiro električnega avtomobila.
Na ZPS so za lažjo predstavitev v analizi oblikovali dva profila uporabnikov. Profila sta glede na realno stanje nekoliko poenostavljena, a učinkovito ponazorita konkretne stroške uporabe električnega avtomobila. Konkretni podatki so na povezavi, iz njih pa je razvidno, da je stroškovna prijaznost električnega avtomobila deloma odvisna tudi od premije, ki jo je treba zanj plačati primerjavi s podobno velikim avtomobilom s klasičnim pogonom. Vsekakor pa so električni avtomobili stroškovno še bolj kot do prvega lastnika prijazni do drugega in predvsem tretjega lastnika.
“Zaradi vse manjšega deleža izgube vrednosti pridejo do izraza nižji stroški uporabe, kar bi lahko pozitivno vplivalo na razvoj avtomobilskega trga v brezogljično prihodnost,” je ob tem povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: “Seveda pa se to ne bo zgodilo, če v naslednjih letih električni avtomobili tudi za prvega lastnika ne postanejo bolj konkurenčni, pri čemer v igro vstopijo proizvajalci s ponudbo in predvsem cenovno politiko, deloma pa (vsaj v prvih nekaj letih) tudi država s strategijo subvencij in drugih ugodnosti za lastnike avtomobilov, ki manj obremenjujejo okolje.”
Iz spodnjih grafov je razviden presek stroškov za prvega in tretjega lastnika:
Potrošniki, ki letno prevozijo 25.000 km ali več (vozniki, uporabniki službenih vozil, taksisti), lahko že danes prihranijo denar z izbiro električnega avtomobila. Razlog so predvsem nižji stroški uporabe, torej nakupa goriva oziroma električne energije, a tudi nižji stroški vzdrževanja.
Prihod cenovno ugodnejših električnih avtomobilov z zmernim dosegom akumulatorjev v letih 2021 in 2022 bo znižal stroške več skupinam ljudi, ki želijo kupiti nov avto. To so prebivalci mest / primestnih področij, upokojenci ali družine, ki bodo za drugi avtomobil izbrali električno vozilo.
Nacionalne spodbude (bonusi, znižanje davkov) so pomembne v danem trenutku, saj se kupci novih električnih avtomobilov spopadajo s sorazmerno višjimi stroški. Hkrati ti prvi kupci dvigujejo tržni delež električnih avtomobilov in s tem pospešijo prihodnje koristi drugega in tretjega lastnika.
Tudi če razmišljamo o nakupnih spodbudah za prve lastnike, so električni avtomobili najbolj pravičen tip pogona v avtomobilu. To je zato, ker prvi lastnik, plača večji delež celotnih stroškov avtomobila, zaradi česar ta postane dostopnejši potrošnikom z nižjimi dohodki, ki svoje avtomobile praviloma kupujejo na trgu rabljenih vozil.
Alternative električnim avtomobilom z akumulatorjem - na primer priključni hibridi in običajni avtomobili, ki jih poganjajo nove vrste goriv (e-goriva) - prinašajo le malo koristi.
Javne polnilnice, še posebej tiste ob avtocesti, so namenjene kratkotrajnim polnjenjem.
Električni avtomobili so dražji od neposredno primerljivega "fosilnega" avtomobila, in sicer – tako smo letos opazili pri primerjavi bencinskega in električnega citroena C4 – za okrog 15 tisoč evrov.
Osnovno ceno je sicer mogoče znižati s subvencijo Eko sklada za 3.500 evrov (ta pa ni zagotovljena vsakomur, saj je sveženj denarja kar močno omejen), še bolj pa v primeru dolgoročnega financiranja prek Eko sklada. Tam so na voljo precej nižje obrestne mere kot pri povprečnih lizingih ali posojilih, predvsem pa je teh sredstev na Eko skladu še na pretek.
Kdor se veliko vozi in bi baterijo polnil doma (to pa je danes kar nujni pogoj lastništva električnega avtomobila), torej začetno visoko ceno kar hitro znižuje z nižjimi tekočimi stroški in primerljivo nižjimi obroki za financiranje. Ob tem je treba računati na sicer nekoliko dražje zavarovanje in nekaj cenejše ter tudi redkejše servise.
Neposredna subvencija je predvsem psihološka, več pa pomenijo druge olajšave
Pred meseci smo tako pripravili okviren primer primerjave sicer zmogljivega golfa z dvolitrskim motorjem TDI in primerljivo opremljenega električnega volkswagna ID.3.
Okvirni letni izračun lastniških stroškov v primeru 8-letnega financiranja (in koriščenja financiranja Eko sklada):
|
|
ID.3 |
golf |
|
okvirna cena |
44.500 EUR |
30.000 EUR |
|
subvencija |
4.500 EUR |
|
|
polog |
6.000 EUR |
6.000 EUR |
|
obrestna mera |
1,3% |
6,8% |
|
mesečni obrok |
423 EUR |
355 EUR |
|
cestnina |
|
96 EUR |
| prevoženi km na leto | 30.000 km | 30.000 km |
|
strošek “goriva" na mesec |
60 EUR |
180 EUR |
|
SKUPAJ stroški 1 leto |
5.796 EUR |
6.516 EUR |
| Razlika v EUR za 1 leto | - 720 EUR |
* okvirni izračun predvideva 20-odstotni polog, vir okvirnega izračuna mesečnega obroka sta spletna obrazca Porsche Inter Auto in Eko sklad.
Renault twingo electric je primer električnega avtomobila, ki je cenovno znosen in odlično opravlja vlogo drugega domačega avtomobila.
Anketa med lastniki električnih vozil v Sloveniji daje jasne podatke
"Prodajne številke govorijo o tem, kaj je dobro na trgu. Potrošniki glasujejo z denarnico. S tem mislim na ugodno ponudbo volkswagna e-golfa, volkswagna u-up, škode citigo e iV, prav tako tesle model 3. Minil je čas zanesenjakov, prišel je čas tako imenovanih ekonomistov," pravi Ignac Završnik, predsednik društva Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS).
Tam so lani med svojimi člani opravili raziskavo o tem, kako uporabljajo električna vozila in zakaj so se zanje sploh odločili. Dve tretjini vprašanih je bilo moških, 70 odstotkov jih je bilo starih od 40 do 60 let. Kar 87 odstotkov jih je prebivalo v hišah, kar je še precej več od slovenskega povprečja – ta delež je pred 10 leti znašal 69 odstotkov. Povprečni mesečni dohodek anketirancev je znašal 2.132 evrov, kar je nekoliko nad državnim povprečjem tistega leta, to je 1.970 evrov.
"Prednost v uporabi električnega vozila imajo torej lastniki hiš, ker niso odvisni od javne polnilne infrastrukture. Povprečen dohodek pa sporoča, da omejitev ni v finančnih zmožnostih prihodnjega lastnika, ampak zgolj v informiranosti o prednostih električnih vozil. Enainšestdeset 61 odstotkov anketiranih se je odločilo za prehod na električno vozilo na podlagi ekonomskega prihranka, zgolj 37 odstotkov pa na podlagi okoljskih vidikov. Rezultat nam pove, da moramo pri prehodu v brezogljično družbo spodbujati ekonomski vidik odločitve, okoljevarstveni pa bo s prehodom prišel sam od sebe," dodaja Završnik.
Tesla model 3 je bila v prvih treh mesecih najbolje prodajani električni avtomobil v Sloveniji.
Polnjenje doma ugodno, na javnih polnilnicah tudi zelo drago
Ekonomsko upravičeno lastništvo električnega avtomobila pa je v Sloveniji vse bolj le v domeni tistih voznikov v stanovanjskih hišah oziroma z lastno domačo polnilnico. Polnjenja na javnih polnilnicah so se namreč v zadnjih mesecih občutno podražila in večinoma že presegajo povprečne stroške goriva za klasične avtomobile.
Strošek za sto prevoženih avtomobilov je močno odvisen od porabe elektrike in zato ta strošek niha bolj kot pri ceni bencina ali dizla. Energijsko učinkoviti električni avtomobili imajo povprečno porabo na 100 kilometrov na uro krepko pod 20 kilovatnih ur, na primer okrog 16 ali 17. Predvsem večji električni športni terenci so precej bolj potratni in tam poraba znaša med 25 in 30 kilovatnih ur.
Avtocestno polnjenje za 100 kilometrov: za potratnega električnega terenca stane tudi 15 evrov
Sredi Ljubljane bi avtomobil s porabo 18 kWh za sto kilometrov dosega plačal 4,1 evra (od tega 50 centov pristojbine). Ob avtocesti znaša na Petrolovih novih "ultra" polnilnicah cena za eno kWh že 60 centov, na tistih klasičnih 50-kilovatnih pa 38 centov. Pri zmerni porabi 18 kWh pomeni to za sto kilometrov 10,8 oziroma 6,8 evra. Pri potratnejših električnih terencih se ta znesek poveča še za približno polovico. Pričakovano so najdražje prav polnilnice ob avtocesti, ki so ob nekoliko daljših poteh tudi najbolj prikladne za kombinacijo krajšega postanka in polnjenja vozila.
Tisti ciljni kupec električnega avtomobila, ki bo torej veliko večino baterije napolnil doma, se s temi cenami niti ne bo bistveno obremenjeval. Te dražje polnilnice bo uporabil redko in na letni strošek lastništva ne bodo bistveno vplivale. Kajti v povprečju bo voznik baterijo na dragi avtocestni polnilnici precej redko dopolnil z več kot sto kilometri dosega. Bistvo (pogoj) še naprej ostaja polnjenje doma ponoči.
23