Sobota, 13. 2. 2021, 23.57
3 leta, 10 mesecev
Zastava yugo
To je dokaz, da povezava yuga in ferrarija F1 ni šala
Nenehno se srečujemo s takšnimi in drugačnimi zgodbami o yugu. Nekatere so pozitivne, nekatere negativne in spet druge na trenutke prav groteskne. O yugu vemo praktično vse, a ta za nekatere najslabši avtomobil na svetu ima prav zanimivo povezavo tudi z nekaterimi legendarnimi ferrariji.
Avtomobilski svet je vse bolj prepleten, sklepajo se različna partnerstva in za zmanjševanje stroškov si avtomobili med seboj delijo številne sestavne elemente. Nekoč takšna partnerstva niso bila najbolj pogosta, še posebej, ker si avtomobili v večji meri niso delili arhitektur. A skoraj neverjetna zgodba združuje ''našega'' yuga in nekatere ferrarijeve dirkalnike iz formule 1.
Hiter vzpon legendarnega inženirja
Aurelio Lampredi je bil italijanski letalski in avtomobilski inženir, ki se je rodil v Livornu in si je ustvaril ime v slavnih podjetjih, kot sta Piaggio in Isotta Franschini. Njegov talent so hitro opazili pri Ferrariju in ga leta 1946 zvabili k sebi. Tam je s svojim inženirskim znanjem hitro zaslovel in na račun nekaterih motorjev, ki jih je zasnoval, danes spada med največje inženirske genije.
Za kratek čas se je vmes vrnil k Isotti Franschini, a se je že leta 1948 vrnil k Ferrariju, kjer je zasnoval serijo dvanajstvaljnih motorjev. Te so uporabili v Ferrarijevih dirkalnikih F1. ''Lampredijevi motorji'', kot so jih poimenovali, so imeli prostornino 3,3, 4,1 in 4,5 litra ter so zamenjali serijo motorjev Colombo.
Prostorninsko najmanjši 3,3-litrski motor z 270 ''konji'' so uporabili v modelu 275 S in kasneje tudi v formuli 1. Za tem sta prišli še različici 375 in 410, ki so jima povečali prostornino na 4,5 litra in vgradili v čudoviti model 375 america. Dvanajstvaljnik z zvočno simfonijo je imel 300 ''konjev''.
Ferrari 375 america – karoserijo je oblikoval Vignale, poganja ga Lampredijev 4,5-litrski dvanajstvaljnik.
Po Ferrariju odšel k Fiatu
Lampredijev motor 128 SOHC razvit za Fiat je bil vgrajen tudi v yugota. Tako je imel yugo vgrajen motor, ki ga je zasnoval eden najbolj legendarnih avtomobilskih inženirjev. Lampredi je nehal delovati pri Ferrariju leta 1955 in nadaljeval kariero v Fiatu. Tam je nadziral razvoj številnih motornih družin. Od vseh sta izstopala dva motorja – Fiatov motor z dvojno odmično gredjo in Fiatov 128 SOHC. Oba motorja sta bila poglavitna sila vseh pomembnih in dobrih Fiatovih modelov od sedemdesetih in vse do konca devetdesetih let.
Motor z dvojno odmično gredjo so izdelovali med leti 1966 in 2000, prostornina se je gibala vse od 1,3 do 2,1 litra. Svoje mesto je našel v številnih legendarnih modelih, kot sta fiat 131 supermirafiori in lancia 037, ter v modernejših lancii delti integrale in alfi romeo 155 Q4.
Leta 1969 je Lampredi predstavil motor 128 SOHC. Ta je našel svoje mesto v ogromnem številu Fiatovih modelov vse do leta 2010. V prvi različici je imel v fiatu 128 prostornino 1,1 litra, v brazilski različici modela fiat linea iz preteklega desetletja pa se je prostornina povečala na 1.839 kubičnih centimetrov. Ta motor ni osvajal naslovov v motošportu, a je poganjal na desetine milijonov fiatov – vse od licenciranih brazilskih fiatov, seate pred združitvijo z Volkswagnom, jugoslovanske zastave, turške avte tofas, egipčanske modele NASR in poljske FSO-je.
In ta, prva 1,1-litrska različica je obstajala vse do preloma stoletja, uporabili so ga seveda tudi v yugotih. Da, nekaj Ferrarijeve krvi je bilo tudi v yugotu.
15