Sreda, 5. 2. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Kmalu razpis za nove kontrolorje zračnega prometa
Sanjska služba na Brniku? Razpis za tiste, ki niste starejši od 25 let.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,42
28
Med ključnimi pogoji za tako službo je starost največ 25 let, ob tem pa tudi V. stopnja izobrazbe in aktivno znanje angleškega jezika. Pomembni lastnosti kontrolorja sta tudi čustvena in psihofizična stabilnost, saj je na daljavo odgovoren za varnost več tisoč potnikov.
Ker se je letalski promet prek Slovenije v štirih letih povečal za tretjino, bodo marca objavili nov razpis za kandidate tega poklica. Celotno izobraževanje traja dve leti, zahteve so specifične in le redki kandidati so kos temu nadvse odgovornemu poklicu.
Kontrola zračnega prometa bo sredi marca objavila javni razpis za več prostih delovnih mest. Kontrolorji skrbijo za nemoten in varen letališki promet skozi zračni prostor Slovenije. V primeru letal, ki potujejo na letališča v Sloveniji ali z njih, pa skrbijo za varen prilet do neposredne bližine letališč. Tam komunikacijo s piloti prevzame kontrola zračnega prometa v letališkem stolpu.
Med ključnimi pogoji za tako službo je starost največ 25 let, ob tem pa tudi V. stopnja izobrazbe in aktivno znanje angleškega jezika. Pomembni lastnosti kontrolorja sta tudi čustvena in psihofizična stabilnost, saj je na daljavo odgovoren za varnost več tisoč potnikov.
In pot do takega poklica, ki na stopnji začetnika prinaša bruto plačo več kot tri tisoč evrov, nikakor ni lahka. Namenjena je le izbrancem, ki so sposobni kombinatorike na nebu in so dovolj psihofizično stabilni. Izobraževanje traja 18 mesecev, skupni čas od začetka šolanja do prve ure poklica pa kar dve leti.
Kontrola zračnega prometa ima sicer že več let svojo stavbo na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.
Kontrolor lahko neprekinjeno dela največ dve uri skupaj.
Dolgo izobraževanje dokaz specifičnosti in zahtevnosti poklica
Po izboru mora kandidat najprej opraviti osnovno šolanje, ki traja okrog pol leta. Sestavljeno je iz enajstih predmetov, med katere spadajo tudi znanja o aerodinamiki in značilnostih posameznih letal. Sledi delo na simulatorju, kjer se morajo kandidati uspešno spoprijeti z zahtevnimi vajami in izrednimi dogodki (vaje so zahtevnejše od realno pričakovanih razmer v pravem prometu).
Tretja faza je tako imenovani OJT ("on job training"), to je delo s pravim letalskim prometom ob stalnem spremstvu inštruktorja, tej fazi pa sledi še končni izpit. Tudi po pridobljeni službi ta seveda ni dokončna. Kontrolor mora redno opravljati zdravniške preglede in preizkus delovnih sposobnosti (teoretični in praktični) ob nadzoru inštruktorja na simulatorju.
Poleg klasičnega preverjanja usposobljenosti s tem pri posameznem kontrolorju preprečujejo nastanek delovne rutine.
Delo kontrolorja zračnega prometa je navidezno podobno šahovski partiji kombinatorike na nebu, a za vsako neosebno oznako se lahko skriva potniško letalo z več sto potniki.
Od leta 2015 se je letalski promet povečal za tretjino:
|
|
Število letalskih operacij |
|
2014 |
271.474 |
|
2015 |
264.800 |
|
2016 |
272.687 |
|
2017 |
304.490 |
|
2018 |
331.292 |
|
2019 |
355.234 |
Vir: Kontrola zračnega prometa d.o.o.
Dve uri dela, nato premor ...
Ko pride kontrolor zračnega prometa v službo, ga najprej čaka "brifing" o pričakovanem prometu, vremenskih razmerah in prometnem stanju na nebu. Nato od predhodnika, ki mu za vsa letala v svojem območju razloži smeri, ukaze in preostale posebnosti, prevzame delo na svojem sektorju, kakor poimenujejo delovno postajo, in dela dve uri. V osemurnem delovniku si mora vzeti dva premora, ki sta skupaj dolga slabi dve uri.
V zimskih mesecih Slovenijo preleti le nekaj sto letal dnevno, poleti pa se to število lahko poveča tudi do več kot 1.300.
Med delom ni časa za stranišče, kavo ali cigareto
"Tudi kot izkušen kontrolor in inštruktor sem po dveh urah neprestanega dela zelo utrujen. V zadnjih minutah že težko čakam svojega naslednika. Ko delamo, moramo imeti ugasnjen mobilni telefon, v tem času ne smemo skočiti niti na stranišče, kaj šele na oddih, kavo ali cigareto. Po dveh urah sledi počitek, ki navadno traja okrog 50 minut," nam je povedal inštruktor kontrolorjev zračnega prometa Darko Kranjc.
V zimskih mesecih Slovenijo preleti le nekaj sto letal dnevno, poleti pa se to število lahko poveča tudi do več kot 1.300. Iskanje novih kadrov je pri KZP povezano s pričakovano rastjo letalskega prometa. Potrebo po novih kadrih morajo zaznati že pravočasno, saj je šolanje dolgotrajno. Velik je tudi osip prijavljenih kandidatov, le redki so kos vsem izzivom tega poklica.
Pikica na zaslonu v primeru kontrolorja zračnega prometa seveda ne pomeni le šahovske figure, temveč letalo z več sto potniki. Kljub modernim elektronskim pripomočkom, kot je sistem proti trčenju letal TCAS, je odgovornost med delom zelo velika. "Kontrolor zračnega prometa si zamisli določen scenarij. Toda na letalski promet vpliva veliko dejavnikov. Pilot morda našega ukaza ne more uresničiti zaradi slabega vremena, hude turbulence ali kakšnega drugega razloga, zato moramo imeti v glavi vedno pripravljen še načrt B, pa C in tudi D," delo opisuje Kranjc.
Zračni prostor kontrola sicer razdeli v posamezne vertikalne sektorje. Ko prometa ni veliko, sta odprta dva, poleti odprejo tudi štiri. Posamezni kontrolorji nato upravljajo le letala v enem izmed sektorjev. Največ dela zanje je takrat, ko se letala vzpenjajo ali pristajajo skozi različne sektorje. Takrat mora kontrolor v glavi dejansko preigravati pravi računalniški algoritem in s sposobnostjo kombinatorike razporediti letala kar najbolj učinkovito. Zato tudi ni presenetljivo, da specifični izbirni testi iščejo inteligentne ljudi, ki morajo biti samozavestni, psihološko neomajni, skrajno vestni, vajeni špartanskega reda in celo malenkost egocentrični.
28