Torek, 24. 11. 2020, 6.45
3 leta, 5 mesecev
So kritike na račun priključnih hibridov upravičene?
Ostra študija: spet novi očitki o zavajanju z izpusti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,67
3
Le eden izmed vse številčnejših priključnih hibridov na javni električni polnilnici.
Okoljevarstvena organizacija Transport&Environment z lastno študijo izpostavlja veliko razliko med uradnimi in praktičnimi izpusti CO2 pri vse bolj razširjenih priključnih hibridih. Postopka testiranja niso razkrili, ob kar so se obregnili tudi proizvajalci v testu zastopanih avtomobilov.
Za Slovenijo to sicer še zdaleč ne velja, toda v Evropi se je prodaja priključnih hibridov v zadnjem obdobju močno povečala. Priključni hibridi so precej dragi in večinoma primerljivi s povsem električnimi različicami istih avtomobilov, v praksi pa v povprečju omogočajo okrog 40 električnih kilometrov z enim polnjenjem. Organizacija Transport&Environment je opravila študijo realnih izpustov treh priključnih hibridov, ki so imeli v praksi bistveno večje izpuste CO2, kot to navajajo uradni podatki po meritvah WLTP.
Tudi v idealnih testnih pogojih so bili izpusti treh najbolj prodajanih modelov PHEV v letu 2019 za 28–89 odstotkov višji od oglaševanih. V primeru prazne baterije so bili izpusti od tri- do osemkrat višji od uradnih podatkov, v primerjavi polnjenja baterije s pomočjo bencinskega motorja pa so izpusti uradne številke presegali za dvanajstkrat.
"Subvencije le tistim z 80 kilometri realnega električnega dosega ..."
Natančnega postopka testiranja sicer pri Transport&Environment niso razkrili. Pri Mitsubishiju so se za Reuters odzvali, da lahko neodvisni testi ustvarijo nezanesljive ali spremenljive številke, odvisno od pogojev, in "seveda izpodbijamo kakršne koli ugotovitve, kadar nimamo nadzora nad testiranjem ali metodologijo".
Testirali pa so avtomobile mitsubishi outlander, BMW X5 in volvo XC60, vse torej kot priključne hibride. Ti sicer zmorejo peljati vsaj v mestu in ob primestni vožnji na elektriko, a le ob rednem polnjenju baterije (najbolje doma). Velika slabost priključnih hibridov je večinoma tudi šibka moč polnjenja, tako da je polnjenje na javnih polnilnicah smiselno le ob redkih primerih (daljši postanki).
Organizaciji Transport&Environment gredo v nos predvsem subvencije za priključne hibride, ki jih je mogoče uporabljati tudi v službene namene. Neposrednih subvencij zanje v Sloveniji letos nimajo več, lani pa so znašale po 3.500 evrov. Po njihovem mnenju naj bi bili do davčnih olajšav upravičeni le tisti priključni hibridi, ki imajo vsaj 80 kilometrov realnega električnega dosega.
3