Torek, 1. 10. 2019, 12.51
4 leta, 6 mesecev
Do 13. oktobra nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev
Medtem ko Slovence skrbi varnost pešcev, tesle vijugajo brez voznika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,26
2
V obdobju zadnjih petih let je 53 odstotkov pešcev (40 od 75 umrlih) umrlo v naselju. Največ pešcev je bilo povoženih na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju cestišča – 26 od 75 umrlih oziroma 35 odstotkov.
Kljub vse boljši infrastrukturi pešci ostajajo najbolj ranljiva skupina udeležencev v prometu. Vozniki avtomobilov jih spregledajo, tudi sami pa – pogosto s pogledom v mobilne telefone – precenjujejo svojo absolutno prednost in se marsikdaj požvižgajo tudi na rdečo luč na semaforjih. Za pešce skrbijo tudi moderni varnostni sistemi v avtomobilih, nova nevarnost pa je hitro širjenje novih sredstev mobilnosti in v nekaterih delih sveta (predvsem ZDA) tudi sistemov avtomobilske samostojne vožnje.
Problematika varnosti pešcev je pereča praktično vseh državah, kjer ti prihajajo v neposreden stik z drugimi (motoriziranimi) prometnimi udeleženci. To niso več le avtomobili, temveč tudi vse več kolesarjev in uporabnikov novih sredstev mobilnosti, kot so na primer električni skiroji. Avtomobilska industrija je v zadnjih letih z novimi varnostno-asistenčnimi sistemi sicer že občutno povečala zaščito pešcev pred naleti (novih) avtomobilov.
Danes ni več mogoče dobiti petih varnostnih zvezdic Euro NCAP, če nov avtomobil nima vgrajenega sistema za prepoznavanje pešcev in ustavljanje v sili. Taki sistemi sicer niso povsem zanesljivi, vseeno pa v večini primerov zaznajo pešce (in kolesarje) in po potrebi samodejno zavirajo.
Viralni posnetki iz ZDA: tesle brez voznika vijugajo po parkiriščih
Zadnji prizori iz ZDA kažejo tudi na nevarnosti prehitro razvijajoče avtomobilske industrije, ki marsikdaj prehiteva tudi zakonodajo in preudarnost uporabnikov. Tesla je v svojih avtomobilih z delno nadgradnjo programske opreme omogočila funkcijo " smart summon".
Pri tej voznik prek aplikacije 'pokliče' avtomobil in ta se samodejno, na podlagi voznikove lokacije GPS, pripelje k njemu. Čeprav pri Tesli poudarjajo, da gre le za beta testno različico in da jo je dovoljeno uporabljati le na zaprtih parkiriščih in dovozih do hiš, so Američani sistem hitro preizkusili in nekaj posnetkov trkov je hitro postalo viralnih.
@Tesla @elonmusk I think enhanced summon may have some bugs still, but so excited to have this remote control car! pic.twitter.com/niNQflI99N
— jamie coulter (@fj4518) September 27, 2019
Other party thinks that I was actually driving because I ran to my car before he got out. Please give me some advise. @LikeTeslaKim @TesLatino @Model3Owners @teslaownersSV @teslamodel3fan pic.twitter.com/ScE12wHqA9
— David F Guajardo (@DavidFe83802184) September 28, 2019
Razvoj avtomobilskih sistemov skrbi za prometno varnost
Podobno je bilo z njihovim sistemom Autopilot, ki so ga predvsem Američani izkoristili zelo svobodno in občasno je kak voznik za volanom tudi zaspal. Uradno mora imeti voznik nadzor nad avtomobilom, a so se številni nad tem požvižgali. Vsaj v Evropi je Tesla delovanje Autopilota močno omejila in če voznik ne spoštuje navodil avtomobila, se sistem zaklene.
Avtomobilska industrija je torej zelo učinkovito gibalo za pozitivne sprememb marsikatere pereče teme prometne varnosti in med te spadajo tudi pešci. Toda to velja le ob smotrni uporabi sistemov, ki danes nikakor še niso na ravni, da bi jim voznik lahko slepo zaupal. Vsak s pomočjo elektronike zaznani pešec pa lahko prepreči tragično nesrečo.
Letos je v Sloveniji šest (55 %) pešcev umrlo v naselju, 5 pa jih je umrlo na cestah izven naselja (2 na avtocesti).
Umrli pešci v Sloveniji: nihče nima ustreznega odsevnika
Pešci tudi v Sloveniji ostajajo najbolj ranljiva skupina udeležencev prometa. Prav jeseni se tveganje zanje zaradi krajšega dneva še znatno poveča. Letos je kar devet od 11 smrtnih žrtev med pešci umrlo v temnem delu dneva. Podatki za petletno obdobje (2014-2018) kažejo, da je približno dve tretjini pešcev (47 od 75 umrlih pešcev oziroma 63 odstotkov) žrtev nesreč v temnem delu dneva, ko je vidljivost slabša.
Nihče izmed umrlih pešcev v obdobju od leta 2014 ni imel odsevnega telesa. Podatki pilotnega opazovanja pešcev Agencije za varnost prometa (AVP) so predlanskim pokazali, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek. Le 1,2 odstotka pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak, 4,2 odstotka neko drugo odsevno površino, kar 93 odstotkov pešcev pa ni uporabljalo nobenega odsevnika.
V obdobju zadnjih petih let je 53 odstotkov pešcev (40 od 75 umrlih) umrlo v naselju. Največ pešcev je bilo povoženih na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju cestišča – 26 umrlih od 75 umrlih oziroma 35 odstotkov), 10 pešcev je bilo povoženih pri hoji ob robu cestišča (13 odstotkov), 10 pešcev je umrlo na avtocesti – od tega pet pri prečkanju avtoceste.
Problematika alkohola tudi pri pešcih
V letu 2019 so med sedmimi umrlimi pešci, ki so bili sami povzročitelji prometne nesreče, pri petih preverjali prisotnost alkohola in prepovedanih drog – od tega so bili štirje pod vplivom alkohola (eden tudi droge). Povprečna stopnja alkohola v krvi pri umrlih je visoka, kar 1,62 g/kg. V zadnjih petih letih (2014–2018) je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev nesreč umrlo 11 pešcev, kar v osmih primerih so bili alkoholizirani pešci sami povzročitelji prometne nesreče.
2