SiolNET. Avtomoto Novice
2,39

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Analiza trga avtomobilov z alternativnimi pogoni v EU

Avtomobilski podatki, ki skrbijo politike tudi v Sloveniji

2,39

termometer

Volkswagen ID 3
Avtomobili kot so Volkswagnov ID.3 napovedujejo novo in vsakodnevno precej uporabnejšo generacijo električnih avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič

Avtomobilski trgovci so pred izzivom, kako Evropejce prepričati k več nakupom delno ali polno elektrificiranih avtomobilov. Rast prodaje je prepočasna, proizvajalcem in državam EU grozijo visoke kazni. Slovenija ima v EU drugo najvišjo subvencijo za nakup električnih avtomobilov, glede na velikost države imamo tudi veliko polnilnic. Slovenski tržni delež vozil s priključnim kablom je bil lani vseeno le 0,9-odstoten.

Avtosalon Frankfurt 2019 osebno Avtomoto Le redki Slovenci kupijo to "prihodnost": opozorilo trga je jasno

Vzporedno z evropskim tednom mobilnosti, ki v ospredje postavlja trajnostne oblike prevoza in opozarja na nujnost delnega znižanja toplogrednih plinov evropskega prometnega sektorja, analiza avtomobilskega trga kaže na zelo počasno sprejemanje alternativnih pogonov. To v težave spravlja tako proizvajalce avtomobilov kot tudi države članice EU, ki morajo povečati obseg trajnostnih virov energije in znižati izpuste prometnega sektorja.

Povprečni izpust modelov posameznega proizvajalca leta 2021 ne bo smel presegati 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Do leta 2025 je predvideno znižanje še za 15 odstotkov, do leta 2030 pa skupno za 37,5 odstotka. Zadnje poročilo Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je jasno: za dosego teh ciljev bo treba občutno pospešiti prodajo novih avtomobilov z alternativnimi pogonskimi viri. ACEA državam članicam EU svetuje večja vlaganja v polnilno infrastrukturo in tudi nepovratne subvencije ob nakupu tovrstnih vozil.

Trgovci morajo prepričati voznike, naj kupijo več elektrificiranih vozil

Evropska komisija zahteva znižanje toplogrednih plinov iz prometnega sektorja. Od proizvajalcev zahteva prodajo novih avtomobilov z nižjimi neposrednimi izpusti CO2. Povprečni izpust svojih vozil bodo najučinkoviteje nižali s prodajo elektrificiranih avtomobilov (najbolje priključni hibridi ali popolnoma električna vozila). Če jih ne bodo prodali dovolj, jih že v roku dveh let za vsak prodani avtomobil čakajo visoke kazni.

Ključna naloga trgovcev bo torej kar najhitreje prepričati kupce, da se odločijo za nakup vozil z električnim pogonom. Do zdaj je bila ta prodaja namreč še zelo majhna.

Rovana Plumb Avtomoto Naslednica Violete Bulc: nič več subvencij za dizel in bencin?

Gonja proti dizlom je v Evropi terjala svoj davek. Prodaja dizelskih motorjev je močno padla in predlani prvič zaostala za bencinskimi motorji. To je v EU povečalo izpuste CO2. Gonja proti dizlom je v Evropi terjala svoj davek. Prodaja dizelskih motorjev je močno padla in predlani prvič zaostala za bencinskimi motorji. To je v EU povečalo izpuste CO2. Foto: Reuters Rast prodaje bencinskih motorjev: izpusti CO2 se zadnji dve leti povečujejo

Kot smo pisali že prejšnji teden, se kljub visoki letni rasti prodaja električnih avtomobilov zelo počasi povečuje. Veliko večino novih avtomobilov v Evropi še vedno poganjajo fosilna goriva. Več kot pol novih prodanih avtov (56 odstotkov) je letos poganjal bencin, delež dizelskega motorja je upadel na 36 odstotkov.

Zato kljub vsem naporom raven izpustov CO2 v Evropi raste. To je neposredna posledica večje prodaje bencinskih motorjev (lani prvič pred dizlom po letu 2009) in tudi prehoda na bolj realen meritveni standard WLTP. Izpusti CO2 so se v Evropi predlanskim prvič od začetka meritev povečali, izpusti CO2 pa so se samo lani povečali za 1,8 odstotka, navaja poročilo ACEA.

prodaja avtomobilov  bencin dizel elektrika

avtomobili izpust CO2

Uradna študija: Države EU morajo več vložiti v polnilno infrastrukturo in subvencije

Lani sta imela dva odstotka novih avtomobilov priključni kabel. Glavne razloge za majhen obseg prodaje pri ACEA vidijo v visoki ceni avtomobilov in neposredni povezavi med standardom posamezne države članice in deležem električnih avtomobilov. Tako imajo le štiri države članice EU več kot 2,5-odstotni tržni delež električno polnjenih vozil, polovica držav članic pa ne dosega niti enoodstotnega tržnega deleža.

Več kot 3,5-odstotni delež so dosegle le države z več kot 42 tisoč evri bruto domačega prihoda (BDP) na prebivalca. Vse države z manj kot odstotnim tržnim deležem električnih vozil imajo BDP na prebivalca pod 29 tisoč evri.

Le 12 držav članic EU pri nakupu električnih in priključno hibridnih avtomobilov ponuja subvencije.

Pri Evropski komisiji predvidevajo, da bomo do leta 2030 potrebovali dodatnih 2,8 električne polnilnice. To je 20-kratno povečanje števila polnilnic v prihodnjih 20 letih. Danes imajo tri četrtine vseh polnilnic le štiri države s skupno komaj 27-odstotnim deležem površine (Nizozemska, Nemčija, Francija in Velika Britanija).

Toyota Corolla Avtomoto Kako si tudi Slovenci kopljejo jamo in plačajo dražji avtomobil
co Opel corsa-e bo le eden izmed nove generacije električnih avtomobilov, ki v naslednjih mesecih prihajajo tudi v Slovenijo. Bodo boljši avtomobili tudi odločneje pospešili prodajo elektrificiranih vozil? Opel corsa-e bo le eden izmed nove generacije električnih avtomobilov, ki v naslednjih mesecih prihajajo tudi v Slovenijo. Bodo boljši avtomobili tudi odločneje pospešili prodajo elektrificiranih vozil? Foto: Opel Kaj pa omejene kvote trgovcev in dejstvo, da zares uporabni električni avtomobili šele prihajajo?

Toda to je predvsem statistika in poročilo ACEA ne omenja močno omejenih kvot električnih vozil v posameznih državah. Nekateri trgovci jih dobijo tako malo, da jih prodajo brez omembe vrednega oglaševanja in pogosto jim primanjkujejo vozila celo za testne namene ali razstavne prostore v trgovskih salonih.

Na zadržano prodajo vpliva tudi dejstvo, da na trg šele prihaja generacija mnogo širše uporabnih električnih avtomobilov. Ti bodo imeli mnogo večje baterije z večjimi dosegi, predvsem pa bodo bolj prostorni in bodo lahko igrali vlogo prvega družinskega avtomobila. Ponudba vozil se bo v roku dveh let močno povečala tudi pri priključnih hibridih.

Med (novimi in prenovljenimi) električnimi avtomobili v prihodu (do naslednjega poletja) omenimo peugeota e-208, opel corso-e, renaulta zoeja, hyundaia ioniqa in volkswagna ID.3.

V Sloveniji imamo na 100 kilometrov cest okrog 1,4 električne polnilnice. V Sloveniji imamo na 100 kilometrov cest okrog 1,4 električne polnilnice. Foto: Gregor Pavšič

Slovenci z eno od najvišjih subvencij, ugodno tudi razmerje med številom polnilnic in velikostjo države

Slovenski BDP na prebivalca je lani po podatkih statističnega urada znašal 22 tisoč evrov, delež električno polnjenih novih vozil pa 0,9 odstotka. Slovenija ima v Evropi drugo najvišjo subvencijo pri nakupu električnih vozil. Kupec prek Eko sklada prejme do 7.500 evrov. Višjo subvencijo imajo le še Romuni (do 11.500 evrov).

Zelo pozitivno je v primeru Slovenije tudi razmerje med številom polnilnic in površino države. Konec lanskega leta smo jih imeli 540 oziroma 0,4 odstotka vseh polnilnic v EU. To je dober podatek o površini Slovenije, ki zavzema pol odstotka EU.

Večina držav ima namreč mnogo slabše razmerje med deležem skupnih polnilnic in površino ozemlja. Pozitivni primeri so predvsem Nemčija (tam je petina vseh polnilnic, država pa zaseda le 8,1 odstotka površine EU), Danska in naša soseda Avstrija (3,9 odstotka polnilnic, 1,9 odstotka površine EU).

Na 100 kilometrov ceste imajo rekorderji Nizozemci 28, Slovenci 1,4 polnilnice

Povedano drugače, v Sloveniji imamo na 100 kilometrov cest 1,4 polnilnice. Nizozemci jih imajo kar 28, Nemci skoraj 12. Visoko so še Danci (3,6), Avstrijci (3,5) in Švedi (3). Sloveniji primerljiva je Slovaška (1,1 polnilnice na 100 kilometrov cest) in Italija (1,4), slabši pa so na primer Irci (1,1) in Španci (0,8).

Najmanj polnilnic v EU so imele sicer Litva (153), Romunija (125), Bolgarija (108), Malta (100), Grčija (50) in Ciper (36). Najboljši Nizozemci imajo tisočkrat več polnilnic kot Ciprčani.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • fakinx / 17.09.2019. ob 08:47 +5 0

    Pa kdo pri zdravi pameti, ki dnevno dela med 150 in 300km si bo umislil e-avto, dokler ta ne bo imel dosega 500km (realno 300 pozimi) in za normalen denar? Zakaj bi zamenjal udobje klasičnega avtomobila brez skrbi o dosegu z e-pokveko, v kateri se ne morem normalno peljati dlje kot 50km? Dokler proizvajalci ne bodo naredili normalno velikih e-avtomobilov za normalen denar, jih lahko (vsaj kar se mene tiče) prodaja oz. delež še kar naprej skrbi!

    +5 0
  • ticla / 17.09.2019. ob 07:02 +4 0

    Zagovorniki e-avta pravijo, da cestnine ni potrebno plačati. Ne vidijo pa da je zavarovanje dražje. Sem primerjal zavarovanje za podobno velikost avta in isti delni kasko, pa bi me e-avto prišel minimalno 200€ dražje. Za nekateri avto tudi 400 in več dražje. Preprosto v osnovi je avto dražji, dražji bo delni kasko. Tudi če primerjaš isti avto bencinar proti elektriko, bo električni zavarovanje dražje. Pa v mojem izračunu je bil upoštevan 50% bonus. Torej brez bonusa je razlika od 400€ naprej.

    +4 0
  • Tissot82 / 17.09.2019. ob 09:26 +2 0

    Še mal počakajmo...da bomo imeli vsi SUVe..nato nas bodo začeli bombardirat, kako potrebujemo bolj aerodinamične in lažje avtomobile...

    +2 0
delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin