Ponedeljek, 9. 9. 2019, 5.03
4 leta, 7 mesecev
Avtosalon Frankfurt 2019
Kako si tudi Slovenci kopljejo jamo in plačajo dražji avtomobil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,76
15
Nova toyota corolla je primer modernega hibridnega avtomobila, ki predstavlja eno izmed alternativ v tradicionalnem 'golfovem' razredu. Tak avtomobil pa z elektrificiranim pogonom (navaden, ne priključni hibrid) z nekoliko več opreme stane že okrog 30 tisoč evrov. Elektrifikacija pogonov čaka tudi konkurenco.
Prodaja novih avtomobilov v Evropi ima dva osrednja trenda. To sta povpraševanje po športnih terencih in bencinskih motorjih. Vse to pa dviguje izpuste CO2, sili proizvajalce v elektrifikacijo pogonov in naposled višje maloprodajne cene.
Avtomobilska razstava v Frankfurtu bo ogledalo moderne avtomobilske industrije. Veliko bo sicer govora o trendovski elektrifikaciji avtomobilov, ključni prodajni aduti razstavljalcev pa bodo še enkrat več športni terenci. Ti so v zadnjih letih postali neizogiben trend avtomobilske industrije v Evropi, take želje kupcev pa imajo velik neposredni vpliv tudi na cene vozil v prihodnje.
Osnovna naloga proizvajalcev je ob takih trendih predvsem iskanje kombinacije svojih prodanih vozil, ki bodo imela kar najmanjši izpust toplogrednih plinov. To pomeni dodajanje elektrificiranih pogonov (hibridi, priključni hibridi, električne različice) in s tem lov za cilji izpustov v direktivah Evropske komisije.
Športni terenci že skoraj do tretjinskega tržnega deleža
Samo v Nemčiji, največjem avtomobilskem trgu v Evropi, je delež športnih terencev od leta 2005 narasel z okrog šestih na 30 odstotkov novih prodanih avtomobilov. Ker je ponudbe vse več, je posledično tudi prodaja vse uspešnejša. Pri vodilnih znamkah prav tako delež športnih terencev predstavlja približno tretjino prodaje.
Predsednik Opla Michael Lonhscheller za nemški poslovni časnik Handelsblatt poudaril: "Nekoč smo izdelovali corso za prav toliko potnikov kot jih danes sprejme naš moderni grandland X. Toda ta je 41 centimetrov daljši, 11 centimetrov širši in skoraj 300 kilogramov težji!"
Medtem ko prodaja vozil z alternativnimi pogonskimi viri raste izjemno počasi, letijo prodajne številke športnih terencev v nebo.
Eden najnovejših priključnih hibridov na trgu je tudi karavanski peugeot 508 SW. Elektrificiran pogon lahko močno zmanjša vsakodnevne stroške krajših voženj v službo, klasičen motor pa zagotavlja široko uporabnost vozila.
Večji avto, večji izpusti, večja vlaganja v elektrifikacijo in višja cena
Športni terenci v povprečju porabijo več goriva in v zrak izpustijo več toplogrednih plinov. Ker se je v zadnjih štirih letih v Evropi močno zmanjšalo zanimanja za dizelske motorje (ti imajo manjši izpust CO2 kot bencinski) se je povprečni izpust avtomobilske branže povišal. Svoje je dodal še prehod na precej bolj realen sistem merjenja WLTP.
V drugem četrtletju je v Evropski uniji spet rasla prodaja vozil z bencinskim motorjem, kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Prodaja bencinskih motorjev je narasla za 1,7 odstotka, prodaja dizelskih vozil pa padla za 16,4 odstotka. Delež novih avtomobilov z bencinskim motorjem je narasel že na 60 odstotkov.
V prvem polletju so v EU prodali 4,8 milijona avtomobilov z bencinskim (+2,5 odstotka) in 2,5 milijona (-17,2 odstotka) avtomobilov z dizelskim motorjem.
Električna vozila so v predstavljala 2,4 odstotka celotne prodaje, vsa alternativno gnana vozila pa dobrih devet odstotkov trga.
V Sloveniji je v polovici leta število bencinsko gnanih avtomobilov (26.760) padlo za 2,2 odstotka, število dizelsko gnanih avtomobilov (11.444) pa za 12,4 odstotka.
Zelo nazoren primer rasti zanimanja za športne terence in crossoverje najdemo tudi v Sloveniji. To je razred kompaktnih crossoverjev znotraj segmenta B (renault clio, VW polo, ford fiesta, peugeot 208 …). Od leta 2015 se je delež takih crossover izvedb v tem segmentu v Sloveniji podvojil. Takrat je predstavljal 15 odstotkov (23 odstotkov mali enoprostorci), lani pa se je povečal na 31 odstotkov (mali enoprostorci le še 16 odstotkov). Zanimivo, leta 2012 so crossover izvedbe v tem segmentu predstavljale komaj triodstotni delež.
Volkswagen kot največji evropski avtomobilski proizvajalec se je trendu športnih terencev prepustil dokaj pozno. Danes pa njihova prodaja tudi zanje predstavlja že skoraj tretjinski delež. Osrednji so tiguan, T-roc, T-cross in kot največ touareg (na fotografiji).
Ford puma je bila nekoč športni avtomobil, zdaj je postala klasičen kupejevsko zasnovani crossover. To ni edini primer tovrstne transformacije posameznega avtomobila.
Odstopanja od ciljev Evropske komisije bodo zelo draga
V letih 2020/2021 bodo morali avtomobilski proizvajalci svoje povprečne izpuste znižati na zgolj 95 gramov CO2 na kilometer. To so zahteve Evropske komisije. Odstopanja bodo proizvajalce drago stala. Zato trenutno vsi pospešeno vlagajo v elektrifikacijo svojih modelov.
Veliko je novih priključnih hibridov, kdor ima v ponudbi več električnih vozil, je prav tako v prednosti. Elektrificirani pogoni pa so dražji in zato bodo kupci, ki želijo športne terence, naposled posredno dvignili cene na avtomobilskem trgu.
Ob današnjih izpustih bi avtomobilska branža plačala 32 milijard evrov kazni
Premijski proizvajalci bodo morali do leta 203o delež elektrificiranih pogonov dvigniti na okrog 30 odstotkov. Zgolj primer: BMW-jev novi športni terenec X7 na kilometer v zrak izpusti okrog 200 gramov CO2. Če bi imeli Bavarci v ponudi le ta model, bi za vsakega Evropski komisiji plačali vsaj 10 tisoč evrov kazni. Če bi jih torej prodali tisoč, bi kazen znašala že 10 milijonov evrov. Povprečni izpust tako znižujejo predvsem s priključno-hibridnimi modeli.
Zato je najpomembnejši avtomobilski trend predvsem iskanje ustreznega prodajnega miksa. Kako torej sestaviti ponudbo bencinskih, dizelskih, hibridnih in električnih vozil, da bo povprečni izpust znamke zadoščal zahtevam Evropske komisije?
Če bi namreč ostalo pri današnji prodaji in izpustih, bi čez dve leti avtomobilska branža v Evropi plačala 32 milijard evrov kazni. Samo Volkswagen bi plačal 3,8 milijarde, Daimler in BMW pa po 2,7 milijarde evrov. To pa pomeni od 30 do 50 odstotkov letnega dobička.
15