Sreda, 18. 3. 2020, 4.05
4 leta, 9 mesecev
Marianski jarek in točka Challenger Deep
Prvič je mogoče odpotovati do najglobljega dela oceanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
Skoraj enajst kilometrov globoka točka v Marianskem jarku buri domišljijo, zdaj pa je mogoče potop tja izpeljati tudi za povsem vsakdanje turiste brez vnaprejšnjega treninga. Prva človeka, ki sta bila na tem najglobljem delu Zemlje, sta se tja z batiskafom, izdelanim v Trstu, potopila že pred 60 leti.
DSV limiting factor je trenutno edino certificirano plovilo na svetu, ki se lahko zaporedoma spusti do najglobljih delov oceana in tja pelje celo tri turiste. Tako padajo prepreke do enega najbolj ekskluzivnih delov planeta. Tam je bilo do zdaj le sedem ljudi, torej mnogo manj kot okrog štiri tisoč ljudi na vrhu Mount Everesta in 562 v vesolju. Eyos Expeditions in družba za potope Caladan Oceanic iščeta tri potnike za naslednjo odpravo na uradno 10.928 metrov globok jarek.
Tisočkrat višji tlak kot na zemeljskem površju
Marianski jarek je najgloblji jarek na Zemlji. Nahaja se v zahodnem Tihem oceanu, okrog 200 kilometrov od Marijanskih otokov. Leži v morju med Japonsko in Papuo Novo Gvinejo, blizu Guama. Dolg je 2.550 kilometrov, širok pa do 69 kilometrov. Njegov najgloblji del se imenuje Challenger Deep, kjer je do zdaj uradno izmerjena globina slabih 11 tisoč metrov.
Številke tega najglobljega dela oceanov so osupljive. Če bi vanj postavili Mount Everest, bi bil njegov vrh še vedno dva kilometra pod morsko gladino. Pritisk vode na dnu znaša 1.086 barov, več kot tisočkrat toliko kot na zemeljski površini. Pri takem pritisku je gostota vode povečana za skoraj pet odstotkov.
Trije izbranci, ki se bodo kot prvi prijavili na potop, bodo spadali med prvih petnajst ljudi na dnu najglobljega dela oceanov.
Batiskaf Trieste iz leta 1960, ki je dno Marijanskega jarka kot prvi dosegel s človeško posadko.
Prvo na dnu plovilo iz Trsta
Jarek so prvič odkrili že leta 1875, ko pa so globino morja merili še z vrvjo in utežjo, so izmerili globino 8.184 metrov. Več odprav je nato postopno dosegalo vse večjo globino in tako je leta 1951 Challenger 2 z zvočnim sonarjem zabeležil globino 10.900 metrov. Sovjetsko plovilo Vitjaz je poročalo celo o globini več kot 11 tisoč metrov, nato so z natančnejšimi meritvami avtonomnih podmornic globino določili pri okrog 10.920 metrih.
Januarja leta 1960 je bilo na dnu prvo plovilo s človeško posadko. To je bil batiskaf Trieste, ki so ga zasnovali v Švici, izdelali pa v Italiji. Zanj je bilo zadolženo takratno podjetje Cantieri Riuniti dell'Adriatico, ki je batoskop izdelalo po načrtih inženirja Augusta Piccarda. Po izdelavi so 18 metrov dolgo plovilo s prostorom za dva člana odprave – to sta bila Piccardov sin Jacques Piccard in ameriški vojaški poročnik Don Walsh – prodali Američanom.
Iščejo tri izbrance za ekskluzivno avanturo
60 let pozneje je Challenger Deep obiskalo mnogo manj ljudi kot površje lune. Nova odprava bo predvidoma nastala letos poleti. Potop bo trajal do 14 ur, od tega bodo na dnu jarka okrog štiri ure. Trije izbranci, ki se bodo na avanturo prijavili kot prvi, bodo na krovu plovila limiting factor. Ta je izdelan za potope do globine 14 tisoč metrov.
Lastniki plovila zagotavljajo, da devet centimetrov debela zaščita iz titana zagotavlja varnost in tudi nikakršnih večjih psiholoških obremenitev. Za potop na rekordno globino naj ne bi bila potrebna predhodna usposabljanja. Trije izbranci bodo sicer del širše posadke, ki bo potop izkoristila tudi za znanstveno preučevanje oceanskih globin. Cena za udeležbo uradno ni znana, predvidoma pa je višja od 100 tisoč dolarjev.
