Vožnja s tempomatom je preprosta in koristna

Nekateri vozniki so tako zelo športno naravnani, da tempomata nikoli ne uporabljajo. Mnogi so do te naprave nezaupljivi in jim je uporaba preveč zapletena. Vendar je tempomat koristna naprava ...

1 / 5

Foto: Ciril Komotar/siol.net

2 / 5

Foto: Ciril Komotar/siol.net

3 / 5

Foto: Ciril Komotar/siol.net

4 / 5

Foto: Ciril Komotar/siol.net

5 / 5

Foto: Ciril Komotar/siol.net

Nasvet prodajalca: To je brez zveze

Da so mnenja o uporabi tempomata zelo različna, priča ravnanje prodajalca premijske znamke vozil. Ta je kupcu (pravzaprav kupki) odsvetoval izbiro tempomata med dodatno opremo, češ da je to za naše ceste brez zveze. Pa vendar, z uporabo tempomata varčujemo gorivo, ustvarjamo si pogoje za bolj udobno in umirjeno vožnjo, ter na koncu - z rednim prilagajanjem tempomata vsakokratni omejitvi hitrosti lahko skrbimo za blagor svoje denarnice.

Kako deluje?

Tempomat pripravimo za delovanje s pritiskom na stikalo (ON, CRUISE ...). Pri večini vozil moramo to storiti znova po vsakem zagonu motorja, na srečo pa ne pri vseh. V osnovi gre za nastavitev izbrane hitrosti, ki jo naprava vzdržuje samodejno. Ko voznik doseže izbrano hitrost, pritisne na stikalo SET.

Preprosta prekinitev delovanja

Za izklop tempomata zadostuje pritisk na stikalo CANCEL. Delovanje tempomata se lahko prekine tudi s pritiskom na stopalko zavore ali sklopke, pri čemer izbrana hitrost ostane v spominu in "čaka" na ukaz RESET. Med vožnjo navkreber tempomat vzdržuje izbrano hitrost, dokler motor v določeni prestavi to zmore. Pri samodejnih menjalnikih ostaja hitrost nespremenjena, čeprav avtomatika menja prestave, pri ročnih menjalnikih pa se delovanje tempomata prekine in ga je po menjanju prestave treba aktivirati znova.

Cenejše in dražje izvedbe

Osnovne izvedbe tempomatov delujejo le v višjih prestavah (od 4. naprej) in od hitrosti 40 km/h naprej. Med vožnjo po klancu navzdol ne zmorejo ohranjati hitrosti, ki se s stopnjo naklona povečuje. Izbrano hitrost lahko s stikalom povečujemo (SET +) ali zmanjšujemo (SET -). Boljši tempomati delujejo v vseh prestavah ne glede na hitrost, z zaviranjem samodejno ohranjajo hitrost med vožnjo navzdol. Omogočajo pospeševanje oziroma zmanjševanje hitrosti za 1 km/h ali pa za 5 oziroma 10 km/h. Izbrane vrednosti se tudi prikazujejo na zaslonu.

Radarji, laserji

Najbolj izpopolnjeni so aktivni tempomati (radarski, laserski), ki prilagajajo hitrost glede na vozilo spredaj, pri čemer si voznik izbere stopnjo varnostne razdalje. Primer iz naselja: vozilo se premika z izbrano hitrostjo 50 km/h, dokler na prometnem pasu spredaj ni nikogar. Z dohitevanjem vozila spredaj se hitrost samodejno ustrezno zmanjša, pri prvih napravah do hitrosti 30 km/h, novejši pa znajo tudi popolnoma zaustaviti. Vozila z najbolj naprednimi tempomati tudi samodejno speljejo, če zaustavitev traja le nekaj sekund, in nato nadaljujejo vožnjo s prej nastavljeno hitrostjo.

Kaj pa nasvet?

Vse je odvisno od tega, kaj je pri vozilu, ki ga nameravamo kupiti, sploh na voljo. Pa vendar naj bo delovanje tempomata tudi eden od elementov preizkusne vožnje pred nakupom vozila. Preverite, ali vam ustreza način njegovega upravljanja. Vnaprej skušajte izbrati tempomat, ki je prilagojen vašim željam, sicer se boste morali vi prilagajati tempomatu. Ja, morda je prav v tem razlog, da ga mnogi nočejo uporabljati.


Ko "tempomat pridrvi" proti ovinku

Mnogi vozniki ne uporabljajo tempomata zaradi nelagodnega občutka, da vozilo včasih prav nekontrolirano nekam drvi. Hitrost dejansko ostaja konstantna ne glede na situacijo pred vozilom – na primer med vožnjo proti ostrejšemu ovinku. In res lahko pride predvsem do podkrmarjenja oziroma siljenja sprednjega dela vozila naravnost, namesto v ovinek. Vendar zadostuje samo rahel pritisk na zavoro in vožnja proti ovinku bo povsem enaka tisti brez tempomata.

Tempomat in dejanska hitrost

S tempomatom lahko nastavimo števec na večjo hitrost od dane omejitve, saj merilnik hitrosti večine vozil kaže večjo hitrost od dejanske. V zadnjem času smo imeli na testu le nekaj vozil z zelo natančnimi merilniki, večinoma pa gre za 6- ali 7-odstotno odstopanje. Na primer: 130 na merilniku je dejansko 122 km/h. Najbolj natančno se lahko prepričamo o dejanski hitrosti z navigacijsko napravo. Na ravnem odseku vozimo nekaj sekund s pomočjo tempomata z določeno hitrostjo po števcu in jo primerjamo s tisto, ki jo pokaže navigacija. Odstopanja so navadno linearna in naraščajo oziroma padajo z enakim odstotkom.

So tempomati res samo za avoceste?

Nasprotniki uporabe oziroma sploh izbire tempomata med dodatno opremo trdijo, da je avtocest pri nas premalo, promet na njih pa tako gost, da vožnja s tempomatom ne pride v poštev. Naše izkušnje so drugačne, saj tempomat redno uporabljamo na našem testnem krogu, ki poleg po avtocesti poteka po običajnih cestah, kjer je hitrost omejena na 90 km/h ter skozi naselja. Tu nastavimo tempomat na 53 ali 54, odvisno od posameznega vozila, in tako smo se v vseh letih varno peljali mimo vseh "nagradnih" merjenj hitrosti.

Slabosti aktivnih tempomatov

Pri aktivnih tempomatih morajo vozniki računati tudi na pomanjkljivosti: med prehitevanjem v levem ovinku lahko laserski žarek "ulovi" počasnejša vozila na desnem pasu. V levem ovinku lahko pride do nenadnega zmanjšanja hitrosti celo zaradi rolkarja na desnem pločniku. Takšna "laserska" zaviranja so za druge udeležence v prometu seveda popolnoma nepričakovana in zato nevarna. Če je voznik, ki uporablja aktivni tempomat, seznanjen z opisano problematiko, ga podobne situacije ne bodo presenetile in jih bo takoj rešil z rahlim pritiskom na plin.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano