Ponedeljek, 24. 10. 2016, 6.00
6 let, 6 mesecev
Tehnika: klimatske spremembe zahtevajo nove rešitve za boljšo vidljivost v prometu …
Vedno močnejši nalivi vplivajo na varnost na cesti: brisalci potrebujejo pomoč luči #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Tudi na slovenskih cestah se vse pogosteje pojavljajo vozne razmere, povezane z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Mednje spadajo tudi nenadni zelo močni nalivi, ki niso vezani zgolj na poletne nevihte. Ko vozilo zapelje v hud naliv, se močno zmanjša vidljivost, kar pomeni bistveno povečanje nevarnosti in stresno vožnjo. Brisalci bodo v bodoče nujno potrebovali pomoč pametnih luči.
Ko se utrga oblak, se zmanjša vidljivost in oprijem
Evropska agencija za okolje napoveduje, da se bo v tem stoletju število dogodkov z močnim dežjem po Evropi povečalo za od pet do 25 odstotkov v poletnih mesecih in od 15 in do 35 odstotkov v zimskih mesecih.
"Številni vozniki so že doživeli, da se je ‘utrgal oblak’ – nenaden naliv, v katerem je izziv že spremljati cestne oznake. Ford že nekaj časa nudi samodejni vklop žarometov in brisalcev. Zdaj naša tehnologija osvetlitve, odvisne od vremena, voznikom pomaga obvladati tudi najzahtevnejše vozne pogoje," je povedal Thorsten Warwel, vodja razvoja osvetlitve pri Fordu Evropa.
Po podatkih britanske prometne raziskave o vplivu dežja na prometne nesreče v urbanih področjih se lahko v primeru dežja število nezgod poveča tudi za do 82 odstotkov. Raziskava poudarja tudi, da lahko v primeru dviga ravni vode čez cestne oznake pri bleščanju žarometov iz voznikovega zornega kota izginejo celo odsevne oznake.
V Evropi so vse pogostejši dogodki z ekstremnim vremenom, zato so avtomobilski proizvajalci prisiljeni iskati in razvijati aktivne vozniške asistente, ki tudi v razmerah z omejeno vidljivostjo vozniku omogočajo obvladovanje vožnje. Pri Fordu so s svojimi raziskavami zdaj ponudili novo generacijo tehnologije pametne osvetlitve, ki s samodejnim delovanjem prilagodi delovanje luči in tako izboljša vidljivost v času slabega vremena.
Brisalci bodo zato potrebovali pomoč samodejno delujočih pametnih luči, ki bodo v resnih vremenskih razmerah znale učinkovito in hitro prilagoditi svetlobni snop, da bo vozniku pomagal obdržati pravilno smer znotraj pasu.
Fordov sistem recimo zagotovi širši in krajši svetlobni snop, ki bolje osvetli pešce in kolesarje ob strani ceste ter zmanjša slepljenje nasproti vozečih voznikov.
Tehnologija, ki je del Fordovega sistema prilagodljive osvetlitve, se aktivira glede na delovanje brisalcev vetrobranskega stekla, osvetlitev okolja in hitrost vožnje.
Slovenskim cestam nevarni vremenski pogoji ne prizanašajo. Vreme je recimo na naših avtocestah že ustvarilo nevarne pogoje za nastanek hudih prometnih nesreč. Glede ekstremnih nalivov in sneženja pa je bilo letos najbolj izstopajoče večurno obilno deževje oziroma sneženje 11. januarja v delu severne in zahodne Slovenije, zlasti v Posočju. V Bovcu je v 19 urah padlo 235 milimetrov dežja, kar ustreza od pet- do desetletni povratni dobi. V Lučah v Zgornjesavinjski dolini pa je v devetih urah in pol padlo 86 milimetrov dežja, kar se povprečno zgodi enkrat na deset let.
Vaše mnenje izkušnje in mnenje glede obvladovanja dežja in teme: tehnika ali izkušnje?
Vreme se spreminja: ali ste vedeli, da …
Vremenska multimedijska zgodba: Dan po tem …
Sistem prilagodljivih žarometov prilagodi kot in intenzivnost svetlobnega snopa žarometov glede na okolje in vremenske razmere. Pomembno je, da pri hitrejši vožnji po avtocesti daljši in višji snop zagotovi boljšo vidljivost daleč naprej, pri vožnji po podeželskih cestah usmeri svetlobni snop dlje v ovinek, pri vožnji v urbanem okolju pa je pomembna čim širša in krajša osvetlitev, da voznik ne spregleda ovir, pešcev in kolesarjev. Fordovo testiranje je vključevalo namensko zgrajena območja za simulacijo osvetlitve in nočne testne vožnje po vsem svetu.
Pri vožnji v razmerah slabe vidljivosti je pomembno tudi, da voznik poskrbi, da je avtomobil dovolj viden tudi ostalim udeležencem v prometu. Nemalokrat pri uporabi dnevnih luči ali vklopljenem načinu samodejne osvetlitve zadnji dela avtomobila podnevi v slabi vidljivosti ostane neosvetljen.
Ne gre pa pozabiti, da zmanjšana vidljivost ni edina nevarnost, ki preži na voznika v hudem nalivu. Že zaradi vidljivosti je treba prilagoditi hitrost, ta pa pomembno vpliva tudi na vodljivost avtomobila na mokrih in spolzkih cestah. Zavorne poti se podaljšajo v najbolj nevarnih situacijah, ko je na cestišču zares veliko vode, pa lahko pride tudi do popolne izgube oprijema zaradi splavanja vozila.
Gre za nevaren pojav, ko zaradi velike količine vode guma prek profilnih žlebov preprosto ne more odvesti oziroma odriniti dovolj vode s ceste, kar povzroči splavanje oziroma izgubo oprijema. Pri obvladovanju oprijema v slabših voznih pogojih najbolje pomaga prilagojena hitrost, dobre gume, štirikolesni pogon in seveda vozniške izkušnje. Za več varnosti pa so zelo pomembni še sistemi elektronskega nadzora stabilnosti in zdrsa.
Video: Fordov razvojni inženir pojasnjuje pomen napredne osvetlitve avtomobila
Nadaljnje Fordove tehnologije osvetlitve pa tako kot pri razvoju svetlobnih teles ostalih proizvajalcev, ki že ponujajo tudi matrične LED-luči in še naprednejšo lasersko osvetlitev, vključujejo dolge luči brez bleščanja, da vozniku ni treba skrbeti, ali bo zaslepil druge voznike, obenem pa bo ponoči na cesto vseeno videl dlje pred sabo. Pri sodobnih sistemih torej vozniku ni treba ročno preklapljati zasenčenja dolgih luči, saj sistem preprosto blokira tisti del snopa, ki bi sicer slepil druge uporabnike v prometu. To pomembno vpliva na bolj varno in udobno nočno vožnjo.
… je bila med 25. in 27. junijem letos v Sloveniji višina padavin v vseh treh obravnavanih dneh prostorsko zelo neenakomerno razporejena? Lokalno ali regionalno je padlo okoli 50 milimetrov dežja. Prvi dan je močneje deževalo v delu vzhodne Slovenije in od Postojne do Posočja, drugi dan ob severni meji in na Krasu ter tretji dan na manjših območjih v različnih delih Slovenije. Padavinski maksimum med Ilirsko Bistrico in Postojno je nastal ob močni nevihti 27. junija zgodaj popoldne, ki jo je spremljala tudi toča. Marsikje je večina padavin padla v obliki močnejših nalivov s povratno dobo od nekaj let do okoli sto let. Informacije o izrednih vremenskih dogodkih v Sloveniji najdete na tej povezavi.
… je po najbolj mokrem zabeleženem decembru januarja 2016 v Veliki Britaniji padlo 152 odstotkov povprečja padavin? Zato je bil to četrti najbolj mokri januar, odkar so leta 1910 začeli beležiti te podatke. Na vzhodnem Škotskem je bil to drugi najbolj moker mesec v statistikah.
… je letos letališče v Dublinu na Irskem poročalo o najbolj mokrem januarju po letu 1948? Padlo je kar 118,4 milimetra padavin, skoraj dvakrat več od povprečja za ta mesec.
… je severno švedsko okrožje Norrland je februarja 2016 zabeležilo trikrat večjo količino dežja od povprečja?
… je po podatkih danske meteorološke službe povprečna količina padavin v aprilu 2016 znašala 67,5 milimetra? To je bil najbolj moker danski april po letu 1998.
… se je večina severne in osrednje Evrope letos junija srečala z nadpovprečnimi dežnimi pogoji? Na več lokacijah na Nizozemskem je junija padlo več kot 200 milimetrov dežja. V mestu Ysselsteyn province Limburg je padlo skupno 277 milimetrov dežja, kar je nov junijski rekord. Povprečje za celotno državo je junija 2016 znašalo 118 milimetrov – dvakrat več od običajne mesečne količine.
… so padavine v Veliki Britaniji v juniju 2016 znašale 139 odstotkov povprečja? Večji del Anglije in Walesa pa je zabeležil več kot dvakratno običajno skupno količino dežja.
