SiolNET. Avtomoto E-avtomoto
4,18

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kar je brezplačno, ni vedno tudi najbolje

Je "zastonjkarstva" dovolj? Primeri nesmislov kličejo po rešitvah.

4,18

termometer

Hyundai kona electric
Do zdaj je bilo v Sloveniji precej preprosto poiskati proste javne električne polnilnice, z napovedano rastjo števila električnih vozil – v enem letu bi jih lahko na naše ceste pripeljalo več kot tisoč (in še nekaj priključnih hibridov) – pa bodo postala prosta polnilna mesta še toliko pomembnejša. Foto: Gregor Pavšič

Električnih avtomobilov v Sloveniji sicer še ni veliko, a letos trgovci zanje obljubljajo že bistveno večjo prodajo. Medtem ko ostaja zanje daleč najcenejše in najbolj preprosto polnjenje doma, so pogoji uporabe javnih polnilnic marsikje preslabo določeni. Predvsem na brezplačnih polnilnicah marsikdo tudi odžira vtičnico preostalim, uvedba plačljivih sistemov pa je marsikje že prinesla več reda. Moderne polnilnice za brezskrbne voznike sicer ponujajo še več "kaznovalnih" rešitev.

Avtomobil na levi polnilnici se je polnil z močjo kvečjemu dobrih sedmih kilovatov, zato je bil na vtičnico priklopljen že več kot pet ur. Avtomobil na levi polnilnici se je polnil z močjo kvečjemu dobrih sedmih kilovatov, zato je bil na vtičnico priklopljen že več kot pet ur. Foto: Gregor Pavšič Na eni izmed brezplačnih polnilnic za električna vozila na obrobju Ljubljane smo opazili dva primera zelo dolgega polnjenja. Polnila sta se dva avtomobila, in sicer električni nissan leaf in priključni hibrid toyota prius. Podatek o količini elektrike za leafa – kar 35 kilovatnih ur (kWh) – je razkril, da se tam polni že vsaj pet ur. Majhna priusova baterija je bila že zdavnaj polna, a je bilo v njej le dobrih šest kWh elektrike.

To je sicer le primer, ki pa odpira vprašanja o navadah slovenskih voznikov na električnih polnilnicah.

Zakaj zunaj stanovanjske hiše sploh polniti baterijo na več kot 80 odstotkov napolnjenosti (tam se moč nato zelo zmanjša) in zakaj priključnega hibrida – večina jih polni z zelo nizko močjo in so namenjeni polnjenju doma – sploh priključiti na javno polnilnico? Bi plačljiv sistem na vseh polnilnicah prinesel več reda in kako v nasprotnem primeru bolj razumsko urediti uporabo polnilnih mest?

Če se v nekaj mesecih bistveno poveča število lastnikov električnih vozil …

Do zdaj je bilo v Sloveniji precej preprosto poiskati proste javne električne polnilnice, z napovedano rastjo števila električnih vozil – v roku enega leta bi jih lahko na naše ceste pripeljalo več kot tisoč (in še nekaj priključnih hibridov) – pa bodo postala prosta polnilna mesta še toliko pomembnejša.

Zgoraj navedeni primer priča o izkoriščanju brezplačne polnilnice. Polnjenje je z vidika časa zelo neučinkovito, obenem polnjenje tak voznik onemogoča drugim uporabnikom električnih vozil.

Tovrstne "hitre" polnilnice so najdražje, njihov namen pa je predvsem dopolniti zalogo elektrike v bateriji. Temu primerna je tudi statistika uporabe. Tovrstne "hitre" polnilnice so najdražje, njihov namen pa je predvsem dopolniti zalogo elektrike v bateriji. Temu primerna je tudi statistika uporabe. Foto: Gregor Pavšič

Ob avtocestah je elektrika najdražja in zato vozniki polnijo kratek čas

Med najdražje polnilnice v Sloveniji spadajo tako imenovane "hitre", ki stojijo ob avtocestah (polnilnice z enosmernim tokom DC). Petrol na njih uporabo obračunava le po času polnjenja, ne dejanski količini pridobljene elektrike. Ker avtomobili polnijo različno močno, so računi za enako količino elektrike lahko precej različni. Pri Petrolu za zdaj ne razmišljajo, da bi to cenovno politiko spremenili.

Razmeroma drago polnjenje (20 centov na minuto) pa pomeni, da uporabniki na teh polnilnicah v povprečju polnijo malo časa. To je navsezadnje tudi osrednja funkcija polnilnic ob avtocesti, s katerimi si podaljšamo doseg le toliko, kot je nujno potrebno. Pri povprečnem električnem vozilu (poraba 17 kWh/100 km) bi povprečnih 11 kWh elektrike pomenilo od 60 do 70 kilometrov dosega. Strošek za tako (dopolnilno) polnjenje bi bil v povprečju dobre tri evre.

Statistika uporabe polnilnic DC v mreži SODO ob slovenskih avtocestah:

 

2019

2018

2017

2016

Št. polnjenj

12.522

10.656

8.945

9.280

Količina elektrike

138.459 kWh

108.072 kWh

83.605 kWh

78.152 kWh

Elektrika/polnjenje

11 kWh

10,1 kWh

9,3 kWh

8,4 kWh

Ali podpirate plačljive sisteme na javnih električnih polnilnicah?

  • Da, ob stimulativni plačilni strategiji. 59,04%
  • Ne, trg je še vedno premajhen. 8,58%
  • Plačajo naj se predvsem časovno čezmerna polnjenja oz. zasedanje polnilnic. 32,38%

V mestu je treba označiti uro prihoda in najdlje je dovoljeno polniti tri ure. Kdor polni dlje, tvega globo mestnega redarstva. V mestu je treba označiti uro prihoda in najdlje je dovoljeno polniti tri ure. Kdor polni dlje, tvega globo mestnega redarstva. Foto: Gregor Pavšič

Brezplačne polnilnice pred trgovskimi centri so še posebej zanimive in so ena izmed prihodnosti javnega polnjenja električnih vozil. Med polurnim nakupovanjem se baterija že zelo opazno napolni. Treba pa je imeti srečo in ujeti prazno mesto. Brezplačne polnilnice pred trgovskimi centri so še posebej zanimive in so ena izmed prihodnosti javnega polnjenja električnih vozil. Med polurnim nakupovanjem se baterija že zelo opazno napolni. Treba pa je imeti srečo in ujeti prazno mesto. Foto: Gregor Pavšič

Eden od primerov ureditev s prometnim znakom. Parkiranje za električna vozila le v času polnjenja. Eden od primerov ureditev s prometnim znakom. Parkiranje za električna vozila le v času polnjenja. Foto: Gregor Pavšič Polnjenje v središču Ljubljani ni zastonj, je pa lahko še dovolj poceni

Od lanske pomladi elektrika ni več brezplačna niti na javnih polnilnicah Elektro Ljubljana pod blagovno znamko Gremo na elektriko. Njihove polnilnice pa v primerjavi s Petrolovimi upoštevajo tako moč kot tudi dolžino polnjenja. Ker gre v tem primeru za mnogo šibkejše polnilnice z izmeničnim tokom, so razlike v moči polnjenja med vozili zelo velike.

V eni uri s povprečnim električnim avtomobilom, kot je hyundai ioniq, smo za polnjenje plačali 1,2 evra in v primeru ioniqa pridobili za okrog 50 kilometrov dosega. Ker plačilo parkirnine ni potrebno, je realna cena za uro polnjenja celo 50 centov. Polnjenje je omejeno na največ tri ure.  

Je plačljiv sistem prinesel več reda?

Po naših izkušnjah se je z uvedbo plačilnega sistema, ki je do uporabnikov še vedno dovolj stimulativen, doseglo red. Prosto polnilnico je v mestu razmeroma lahko dobiti, saj tam nihče več ne "pozabi" svojega priklopljenega avtomobila za več ur.

"Rezultat uvedbe plačevanja je bolj racionalna uporaba polnilnic, to tudi govorijo podatki o številu polnjenj in porabljeni električni energiji," uvedbo plačilnega sistema komentirajo v Elektro Ljubljana.

Po njihovi statistiki je v prvih mesecih po uvedbi plačevanja nekoliko upadlo število polnjenj, a so od avgusta lani spet opazili večje povpraševanje.

Povprečna dolžina polnjenja v obdobju od maja 2019 do januarja 2020 je bila 3,3 ure in ostaja na enaki ravni kot v letu pred zaračunavanjem. Količina porabljene električne energije je bila v preteklem letu 544.773 kWh, v letu 2018 pa 436.618 kWh. Poraba se je torej povečala, ne pa tako izrazito kot v letih poprej.

Pri Elektro Ljubljana to pripisujejo dejstvu, da niso znatno povečali števila polnilnic. Na to je vplivala tudi stagnacija trga električnih vozil v lanskem letu.

Električna energija nas je stala 20 evrov na tisoč kilometrov, torej dva evra na sto kilometrov. Električna energija nas je stala 20 evrov na tisoč kilometrov, torej dva evra na sto kilometrov. Foto: Gregor Pavšič Primer, kako z več krajšimi polnjenji najbolj učinkovito polniti

Nedavno smo s testnim hyundai ioniqom sicer pokazali, kako je mogoče baterijo zelo učinkovito polniti, tisoč prevoženih kilometrov pa nas je v celoti stalo 20 evrov. Z izjemo dveh domačih nočnih polnjenj smo baterijo polnili le od 15 do 30 minut, izjema je bilo le še enkratno enourno polnjenje v središču Ljubljane. Bistvo je bilo baterijo polniti do 80 odstotkov in najbolj racionalno izkoriščati doseg ob tej kapaciteti.

Pregled polnjenj, stroškov in pridobljenega dosega:

 

Čas polnjenja

Količina energije

Pridobljen doseg *

Cena

Petrol avtocesta

30 min.

16 kWh

100 km

6 EUR

Petrol avtocesta

30 min.

16 kWh

100 km

6 EUR

Petrol avtocesta 15 min. 8 kWh 50 km 3 EUR
domača polnilnica ** 10 ur 20 kWh 125 km 1,8 EUR
domača polnilnica ** 10 ur 20 kWh 125 km 1,8 EUR
trgovski center (DC) 30 min. 16 kWh 100 km /
trgovski center (DC) 30 min. 16 kWh 100 km /
Elektro Ljubljana 1 ura 7,2 kWh 50 km 1,2 EUR
Vransko (DC) 13 min. 4,9 kWh 30 km 0,8 EUR
ostala brezplačne polnilnice (AC)   37 kWh 230 km /

* - vrednosti so okvirne in preračunane glede na povprečni režim vožnje

** - Strošek električne energije predvideva koriščenje nočne tarife, odvisen pa je od izbranega ponudnika elektrike. Pri izračunu smo izbrali višje cene elektrike na trgu in izračun prav tako zaokrožili navzgor.

Problematiko dolgega polnjenja lahko popravijo tudi moderni krmilniki

Lastniki oziroma investitorji na različne načine urejajo nadzor nad uporabo svojih polnilnic. To velja tako za polnilnice pred trgovskimi središči kakor tudi za polnilnice v sklopu bencinskih servisov. Na javnih polnilnicah v Ljubljani je polnjenje pogojeno z označeno uro prihoda, časovno pa omejeno na tri ure.   

Plačilni sistem na vseh polnilnicah pa kajpak nikakor ni edina rešitev, saj polnilnice z modernimi krmilniki omogočajo tudi naprednejše kombinacije. Na primer brezplačno polnjenje do smiselne 80-odstotne napolnjenosti, nato pa začetek obračunavanja za vsako dodatno minuto časovno potratnega polnjenja.  

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin