Torek, 18. 2. 2020, 4.02
4 leta, 10 mesecev
Kar je brezplačno, ni vedno tudi najbolje
Je "zastonjkarstva" dovolj? Primeri nesmislov kličejo po rešitvah.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,18
14
Do zdaj je bilo v Sloveniji precej preprosto poiskati proste javne električne polnilnice, z napovedano rastjo števila električnih vozil – v enem letu bi jih lahko na naše ceste pripeljalo več kot tisoč (in še nekaj priključnih hibridov) – pa bodo postala prosta polnilna mesta še toliko pomembnejša.
Električnih avtomobilov v Sloveniji sicer še ni veliko, a letos trgovci zanje obljubljajo že bistveno večjo prodajo. Medtem ko ostaja zanje daleč najcenejše in najbolj preprosto polnjenje doma, so pogoji uporabe javnih polnilnic marsikje preslabo določeni. Predvsem na brezplačnih polnilnicah marsikdo tudi odžira vtičnico preostalim, uvedba plačljivih sistemov pa je marsikje že prinesla več reda. Moderne polnilnice za brezskrbne voznike sicer ponujajo še več "kaznovalnih" rešitev.
Avtomobil na levi polnilnici se je polnil z močjo kvečjemu dobrih sedmih kilovatov, zato je bil na vtičnico priklopljen že več kot pet ur.
Na eni izmed brezplačnih polnilnic za električna vozila na obrobju Ljubljane smo opazili dva primera zelo dolgega polnjenja. Polnila sta se dva avtomobila, in sicer električni nissan leaf in priključni hibrid toyota prius. Podatek o količini elektrike za leafa – kar 35 kilovatnih ur (kWh) – je razkril, da se tam polni že vsaj pet ur. Majhna priusova baterija je bila že zdavnaj polna, a je bilo v njej le dobrih šest kWh elektrike.
To je sicer le primer, ki pa odpira vprašanja o navadah slovenskih voznikov na električnih polnilnicah.
Zakaj zunaj stanovanjske hiše sploh polniti baterijo na več kot 80 odstotkov napolnjenosti (tam se moč nato zelo zmanjša) in zakaj priključnega hibrida – večina jih polni z zelo nizko močjo in so namenjeni polnjenju doma – sploh priključiti na javno polnilnico? Bi plačljiv sistem na vseh polnilnicah prinesel več reda in kako v nasprotnem primeru bolj razumsko urediti uporabo polnilnih mest?
Če se v nekaj mesecih bistveno poveča število lastnikov električnih vozil …
Do zdaj je bilo v Sloveniji precej preprosto poiskati proste javne električne polnilnice, z napovedano rastjo števila električnih vozil – v roku enega leta bi jih lahko na naše ceste pripeljalo več kot tisoč (in še nekaj priključnih hibridov) – pa bodo postala prosta polnilna mesta še toliko pomembnejša.
Zgoraj navedeni primer priča o izkoriščanju brezplačne polnilnice. Polnjenje je z vidika časa zelo neučinkovito, obenem polnjenje tak voznik onemogoča drugim uporabnikom električnih vozil.
Tovrstne "hitre" polnilnice so najdražje, njihov namen pa je predvsem dopolniti zalogo elektrike v bateriji. Temu primerna je tudi statistika uporabe.
Ob avtocestah je elektrika najdražja in zato vozniki polnijo kratek čas
Med najdražje polnilnice v Sloveniji spadajo tako imenovane "hitre", ki stojijo ob avtocestah (polnilnice z enosmernim tokom DC). Petrol na njih uporabo obračunava le po času polnjenja, ne dejanski količini pridobljene elektrike. Ker avtomobili polnijo različno močno, so računi za enako količino elektrike lahko precej različni. Pri Petrolu za zdaj ne razmišljajo, da bi to cenovno politiko spremenili.
Statistika uporabe polnilnic DC v mreži SODO ob slovenskih avtocestah:
|
|
2019 |
2018 |
2017 |
2016 |
|
Št. polnjenj |
12.522 |
10.656 |
8.945 |
9.280 |
|
Količina elektrike |
138.459 kWh |
108.072 kWh |
83.605 kWh |
78.152 kWh |
|
Elektrika/polnjenje |
11 kWh |
10,1 kWh |
9,3 kWh |
8,4 kWh |
V mestu je treba označiti uro prihoda in najdlje je dovoljeno polniti tri ure. Kdor polni dlje, tvega globo mestnega redarstva.
Brezplačne polnilnice pred trgovskimi centri so še posebej zanimive in so ena izmed prihodnosti javnega polnjenja električnih vozil. Med polurnim nakupovanjem se baterija že zelo opazno napolni. Treba pa je imeti srečo in ujeti prazno mesto.
Eden od primerov ureditev s prometnim znakom. Parkiranje za električna vozila le v času polnjenja.
Polnjenje v središču Ljubljani ni zastonj, je pa lahko še dovolj poceni
Od lanske pomladi elektrika ni več brezplačna niti na javnih polnilnicah Elektro Ljubljana pod blagovno znamko Gremo na elektriko. Njihove polnilnice pa v primerjavi s Petrolovimi upoštevajo tako moč kot tudi dolžino polnjenja. Ker gre v tem primeru za mnogo šibkejše polnilnice z izmeničnim tokom, so razlike v moči polnjenja med vozili zelo velike.
V eni uri s povprečnim električnim avtomobilom, kot je hyundai ioniq, smo za polnjenje plačali 1,2 evra in v primeru ioniqa pridobili za okrog 50 kilometrov dosega. Ker plačilo parkirnine ni potrebno, je realna cena za uro polnjenja celo 50 centov. Polnjenje je omejeno na največ tri ure.
Je plačljiv sistem prinesel več reda?
Po naših izkušnjah se je z uvedbo plačilnega sistema, ki je do uporabnikov še vedno dovolj stimulativen, doseglo red. Prosto polnilnico je v mestu razmeroma lahko dobiti, saj tam nihče več ne "pozabi" svojega priklopljenega avtomobila za več ur.
"Rezultat uvedbe plačevanja je bolj racionalna uporaba polnilnic, to tudi govorijo podatki o številu polnjenj in porabljeni električni energiji," uvedbo plačilnega sistema komentirajo v Elektro Ljubljana.
Po njihovi statistiki je v prvih mesecih po uvedbi plačevanja nekoliko upadlo število polnjenj, a so od avgusta lani spet opazili večje povpraševanje.
Pri Elektro Ljubljana to pripisujejo dejstvu, da niso znatno povečali števila polnilnic. Na to je vplivala tudi stagnacija trga električnih vozil v lanskem letu.
Električna energija nas je stala 20 evrov na tisoč kilometrov, torej dva evra na sto kilometrov.
Primer, kako z več krajšimi polnjenji najbolj učinkovito polniti
Nedavno smo s testnim hyundai ioniqom sicer pokazali, kako je mogoče baterijo zelo učinkovito polniti, tisoč prevoženih kilometrov pa nas je v celoti stalo 20 evrov. Z izjemo dveh domačih nočnih polnjenj smo baterijo polnili le od 15 do 30 minut, izjema je bilo le še enkratno enourno polnjenje v središču Ljubljane. Bistvo je bilo baterijo polniti do 80 odstotkov in najbolj racionalno izkoriščati doseg ob tej kapaciteti.
Pregled polnjenj, stroškov in pridobljenega dosega:
|
|
Čas polnjenja |
Količina energije |
Pridobljen doseg * |
Cena |
|
Petrol avtocesta |
30 min. |
16 kWh |
100 km |
6 EUR |
|
Petrol avtocesta |
30 min. |
16 kWh |
100 km |
6 EUR |
| Petrol avtocesta | 15 min. | 8 kWh | 50 km | 3 EUR |
| domača polnilnica ** | 10 ur | 20 kWh | 125 km | 1,8 EUR |
| domača polnilnica ** | 10 ur | 20 kWh | 125 km | 1,8 EUR |
| trgovski center (DC) | 30 min. | 16 kWh | 100 km | / |
| trgovski center (DC) | 30 min. | 16 kWh | 100 km | / |
| Elektro Ljubljana | 1 ura | 7,2 kWh | 50 km | 1,2 EUR |
| Vransko (DC) | 13 min. | 4,9 kWh | 30 km | 0,8 EUR |
| ostala brezplačne polnilnice (AC) | 37 kWh | 230 km | / |
* - vrednosti so okvirne in preračunane glede na povprečni režim vožnje
** - Strošek električne energije predvideva koriščenje nočne tarife, odvisen pa je od izbranega ponudnika elektrike. Pri izračunu smo izbrali višje cene elektrike na trgu in izračun prav tako zaokrožili navzgor.
Problematiko dolgega polnjenja lahko popravijo tudi moderni krmilniki
Lastniki oziroma investitorji na različne načine urejajo nadzor nad uporabo svojih polnilnic. To velja tako za polnilnice pred trgovskimi središči kakor tudi za polnilnice v sklopu bencinskih servisov. Na javnih polnilnicah v Ljubljani je polnjenje pogojeno z označeno uro prihoda, časovno pa omejeno na tri ure.
Plačilni sistem na vseh polnilnicah pa kajpak nikakor ni edina rešitev, saj polnilnice z modernimi krmilniki omogočajo tudi naprednejše kombinacije. Na primer brezplačno polnjenje do smiselne 80-odstotne napolnjenosti, nato pa začetek obračunavanja za vsako dodatno minuto časovno potratnega polnjenja.
14