FOTO in VIDEO: "Ne žena ne bog ne vesta, koliko sem vložil v ta avto"

Citroënov kombi iz serije H je danes postal zbirateljski sladkorček zapriseženih ljubiteljev citroënov. Starodobniki so tudi izraz lastnikove svobodomiselnosti in pozitivne drugačnosti.

Citroën HY, avtomobilski pujs, je pred dvema letoma praznoval 70 let. Takrat revolucionarno dostavno vozilo je zasnoval Flaminio Bertoni, ki je želel izdelati predvsem praktično, ne pa toliko všečno vozilo.

Vzdevek avtomobilski pujs si je Citroën HY, tudi vozilo tisočerih namenov – s predelavami so ga lahko uporabljali praktično vsi, od obrtnikov, trgovcev, popotnikov do reševalcev –, prislužil zaradi svoje čokate zunanjosti, narebrene karoserije in pujsastega nosu. Citroënov kombi je še danes legenda.

Nekateri ga imenujejo "TUB" po njegovem kratko živečem predhodniku. Type H je kot prvi furgon s sprednjim pogonom iz množične serijske proizvodnje res še naprej živel v njegovem duhu. Predstavljen je bil leta 1947, njegova prodaja pa je stekla junija 1948. Njegova kariera je brez večjih sprememb trajala več desetletij, vse do prihoda vozila C25 v letu 1981.

Bistvo HY nikoli ni bilo v tehnologiji, temveč v njegovi uporabnosti. Ker je bil še oblikovno drugačen in poseben, so se mnogi vanj hitro in neozdravljivo zaljubili.

Mitsko vozilo

Le kdo bi mu lahko ob njegovem lansiranju napovedal tako dolgo življenjsko dobo? Kakšna je njegova skrivnost? Nadvse inovativna zasnova za gospodarsko vozilo tistega časa. Naprej pomaknjena kabina, karoserija iz ojačanega rebrastega jekla in prenos pogona na sprednji kolesi so se obdržali skozi leta. In to brez večjih sprememb zunanjosti. Ves čas pa je izkazoval veliko učinkovitost v vseh izvedenkah in vseh oblikah uporabe.

Mitsko vozilo? Da, pa tudi kult po vsem svetu. Pogosto so ga predelali v potujoči kiosk s hrano in še naprej živi v današnjih trendovskih konceptih. Sodobni furgoni se še vedno zgledujejo po njegovi zgradbi in inteligentnih rešitvah zasnove, s čimer izkazujejo čast njegovemu izčiščenemu in funkcionalnemu dizajnu.

Skozi zgodovino so izdelali 473.289 primerkov. Prvi izdelan bivalnik Type H je imel štiri valje, 1.400 kilogramov in 52 konjskih moči pri 4.000 vrtljajih na minuto. V dolžino je meril 4,28 metra, njegova maksimalna hitrost pa je bila 101 kilometer na uro.

"Pri obnovi so mi bili v pomoč različni katalogi in tudi na internetu sem dobil precej informacij. Z nekaj spretnosti je mogoče narediti vse, ponavadi se pri rezervnih delih še najbolj ustavi pri denarju. Treba jih je dobiti iz tujine, pri nas jih ni," pove Bojan Perko.

Spaček, mehari, furgon in … pujs!

Pri Bojanu Perku se je vsa zgodba s citroëni začela takoj po poroki, pred štiriintridesetimi leti. "Žena je imela takrat v lasti yuga, s katerim pa so bile vseskozi neke tehnične težave. Če smo se z Vrhnike zapeljali v Ljubljano, smo 'avspuh' domov ponavadi prinesli na ramenih," nekoliko karikirano razloži Bojan Perko.

"Kot mlad upornik sem se v tistih letih odločil, da potrebujem avtomobil, s katerim bi izražal svoj stil in svoje stanje. V ožji izbor je takrat prišel Citroënov spaček, ki sem ga kupil od neke ljubljanske novinarke. Tisti spaček ni šel več kot 70 kilometrov na uro, zato sem se odločil kupiti še enega. Nato sem iz drugih spačkov sestavil enega, ki je v tistih časih postal naš družinski avto," dodaja.

Pravo bistvo vozila se skriva za sprednjimi vrati. Klub majhnim dimenzijam je občutek, ko skozi stranska vrata stopimo v zadek pujsa, kot bi prišli k Perku domov. Oprema je namreč na ravni domačega bivalnega prostora. Vse je prilagojeno in optimizirano v miniaturni obliki.

Spačku je sledil mehari, ki mu je prav tako predstavljal svojevrsten izziv, saj ga je dobil nesestavljenega. Meharija je na njihovem dvorišču zamenjal furgon s precej močnejšim motorjem. "Spet smo popravljali, dodelali … Problem pri furgonu je bil ta, da je bil registriran samo kot tovorno vozilo. Leta 1995 pa sem se na srečanju Citroënovih starodobnikov zaljubil v tega pujsa. Takrat sem si ga resnično zaželel. Je že tako, da če si nekaj močno želiš, to tudi dobiš," poudarja.

Izpolnjena želja

Želja se mu je izpolnila čez nekaj let. "Pujsa sem takrat prejel brez delujočih zavor, bil je brez 'štarterja', akumulatorja. Spet je bila potrebna velika obnova. Ko sem ga pripeljal domov, sem ugotovil, da sta zanj premajhna tako garaža kot tudi dvorišče. Bil sem v šoku še vsaj dva dni, žena pa še vsaj nekaj let," v smehu razloži Bojan Perko.

Najlepša potovalna hitrost vozila je okoli 80 kilometrov na uro.

Ta avto je obnavljal sedem let. Sledilo je pet let varjenja, barvanja, dve leti opremljanja bivalnega dela. Hotel ga je optimalno sestaviti tako, da je idealen za njegovo višino. Po sedmih letih ga je nazadnje le lahko registriral in postavil na cesto.

"Zakaj Citroënov pujs? Zato, ker se v njem počutimo varne. Preprosto ima dušo, sploh v primerjavi z današnjimi novejšimi avtodomi, ki me ne pritegnejo. Potovalna hitrost je 80 kilometrov na uro, je pa res, da sem preizkusil tudi maksimum, sto kilometrov na uro. Originalno ime za pujsa je haxlon, izpeljanka iz francoske besede. Motive na bivalniku mi je izrisal prijatelj," pojasni Bojan Perko.

Vzdevek avtomobilski pujs si je Citroën HY prislužil zaradi svoje čokate zunanjosti, narebrene karoserije in pujsastega nosu.

Prva izkušnja z vozilom ni bila najbolj pozitivna

"Prvič sem se z njim peljal na svetovno srečanja starodobnikov v Italijo. Ker še nismo bili vajeni samega avtomobila, so vsa garderoba, vsi kozarci začeli leteti s predvidenih mest. Na začetku sem imel kar nekaj težav, tudi hladilnik še ni optimalno deloval," razloži.

S tem vozilom so prevozili nekaj svetovnih srečanj, od Italije pa do Češke. Kot pravi, jih je bilo povsod dovolj. Z njim so hodili na vse dopuste. Sprejeli so ga kot počitniški avto.

Edina tehnična okvara pri tem avtomobilu se mu je pripetila na poti iz Češke, ko mu je zaradi prevelike vročine odpovedal termostat za vodo. "A ker citroënovci na cesti nismo nikoli sami, smo tudi to težavo rešili in nato srečno prispeli domov," pove Bojan Perko.

Motive na bivalniku mu je pomagal izrisati prijatelj.

Plača je bila kot Cerkniško jezero

"Kar zadeva v avtomobil vloženi denar, moram poudariti, da ne bog ne žena ne vesta, koliko denarja sem vložil vanj. Ženi sem velikokrat prikrival, kam je šla vsa plača. Plača je bila kot Cerkniško jezero. Pride in odide. Tako je bilo tudi z denarjem," pove in v isti sapi doda, da je bilo vse skupaj vredno. Ustvarili so nešteto spominov, zgodb in potovanj.

"Tudi žena je nato ugotovila, da se je vse izplačalo. Še danes s ponosom sede v bivalnik. Moj način življenja sta sprejela tudi sin in hčerka. Bivalnik, kombi ima vse, kar smo z družino na dopustih potrebovali. Vse je bilo miniaturno, ampak je šlo. Kombi ima posteljo v dolžini dveh metrov. Ima funkcionalno kuhinjo z napo, omare, WC, vitrino, ki mu daje pridih domačnosti, ter hladilnik kot glavni adut. Komaj čakamo konce tedna, ko se z družino lahko odpeljemo na izlete v naravo. Tam se sprehajamo, meditiramo, si zakurimo ogenj," razloži.

Avtomobilski pujs je tudi v novodobni različici ostal vozilo tisočerih namenov, s katerimi so ga reklamirali že pred pol stoletja. Njegova uporabnost in vsestranskost sta pomenili, da so ga lahko s predelavami uporabljali skorajda vsi – reševalci, obrtniki, mesarji, trgovci, slaščičarji, popotniki ..

"Francoze spoštujem"

"Francoze in Citroën neizmerno spoštujem ter občudujem že od samega začetka. Njihovo zgodovino, njihov razvoj. Pri izdelavi avtomobilov so se vedno znašli po svoje ter vedno našli neke svoje, inovativne rešitve. Tudi razvoj novih avtomobilov gre v pravo smer. So prepoznavni na cesti," meni.

Bojan Perko si je do zdaj lastil osem citroënov, od tega pet starodobnikov. Njegova družina vozi samo citroëne. Doma imajo berlinga za vsakodnevno uporabo, otroka pa vozita Citroën C3. Poleg flote Citroënovih vozil Bojan Perko zbira tudi mini modelčke.

"Sem zagovornik starodobnikov. Moderna vozila in futuristične študije mi niso všeč. Preveč je elektronike, pa tudi oblika me ne pritegne. Raje imam svojega pujsa. To je vozilo po starih načelih življenja, zato zame nima cene in zato ga tudi ne bi prodal," sklene Bojan Perko.

"Ne žena ne bog ne vesta, koliko denarja je šlo v obnovo."

Fotogalerija

1

 / 14

Preberite tudi:

Avtomoto 100 let avtomobilskega giganta

Avtomoto Foto in video: Prleški zbiratelj, ki ima več kot 250 mini vozil