Ponedeljek, 17. 6. 2024, 15.25
6 mesecev
Tveganja – med športom in življenjem
Kaj se zgodi z veslačem, ko tok nenadoma obrne njegov čoln?
Nepredvidljivo vreme, veter, vodni tokovi, vrtinci, valovanje, pa tudi strahovit psihološki pritisk pred tekmo. Jakob Brglez, mladinski svetovni podprvak v dvojcu brez krmarja, o tveganjih, s katerimi se kot veslač srečuje na treningih in tekmovanjih.
Evropski članski podprvak do 23 let. Mladinski svetovni podprvak v dvojcu brez krmarja. Državni prvak v enojcu, dvojnem četvercu in dvojnem dvojcu. Rezultati Jakoba Brgleza, veslača kluba Dravske elektrarne iz Maribora, govorijo sami zase.
Vrhunski mladi športnik se v dvojcu brez krmarja skupaj s soveslačem Arnetom Završnikom spogleduje z nastopom na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028. Na ta cilj je popolnoma osredotočen. Tako zelo, da je pred leti zavrnil tudi ponudbo iz ZDA, da se vpiše na eno od tamkajšnjih univerz in veslaško pot nadaljuje čez lužo. Raje je ostal v Mariboru, kjer ob veslanju nadaljuje študij. "Ni mi žal. Moj fokus so olimpijske igre. Če bi odšel v Ameriko, bi me to oddaljilo od cilja," odvrne na vprašanje, ali mu je kaj žal, da se ni odločil drugače.
Preden je Jakoba popolnoma prevzelo veslanje, je štiri leta treniral jadranje. V vodo in čolne zaljubil že kot majhen, ko sta si jih z očetom ogledovala na morju. Veslanje opiše kot lep šport, ki je kombinacija ekipnega in individualnega. "V dvojcu, dvojnem dvojcu, četvercu ali osmercu gre za sinhrono gibanje dveh, štirih ali osmih teles. In prav vsa morajo delovati skupaj."
Začne se po prvem kilometru
Največji izziv zanj je presegati lastne meje in to je tudi največja nagrada. Med rezultati, ki jih je dosegel v osmih letih ukvarjanja z veslanjem, je posebej ponosen na srebro iz italijanskega Vareseja, ki sta ga s soveslačem Arnetom Završnikom leta 2022 osvojila v dvojcu brez krmarja. To je bila sploh prva slovenska veslaška medalja na mladinskih svetovnih prvenstvih po skoraj desetletju.
Veslaški treningi potekajo v več delih. Po ogrevanju sledi šest kilometrov veslanja, nato pa intervalna ali daljša enakomerna vadba v dolžini deset kilometrov. V dvorani veslači delajo vaje za moč in aerobne vaje. S soveslačem imata na dvokilometrski tekmi jasno razdeljene naloge: Arne sledi Jakobovemu ritmu in opazuje smer. Če opazi napad tekmecev, na to opozori, Jakob dá povelje za njun odziv. Držita se vnaprej pripravljene taktike ritma in hitrosti. "Po enem kilometru postane vse težje, takrat te že vse peče, ampak takrat se tekma šele začne. Takrat napadeva in čakava, kdo se bo prej zlomil – midva ali tekmeci," razloži Jakob, čigar vzornika sta slovenski veslaški legendi Iztok Čop in Luka Špik.
Veslač mora v vodi aktivirati stabilizacijske mišice, saj je veslanje velik stres za hrbet. Z mišicami zaščiti hrbtenico pred poškodbami. Toda najtežji del ni fizično, ampak psihično trpljenje, zatrdi Jakob. "Ko sva pred kratkim v Zagrebu veslala proti štartu, sem razmišljal, zakaj vse to počnem. Zakaj moram skozi vse te težke trenutke, ko si na startu s tekmeci gledamo iz oči v oči? Takrat me obide velika živčnost. Po tekmi pa je vse drugače, ob uspehu čutiš neizmerno srečo."
Tveganja
Med silami narave, ki krojijo dogajanje v vodi, je močan dejavnik tveganja veter. Na nekaterih tekmovanjih je veter vedno v hrbet, kar vpliva na veslanje in potek tekme. "Na evropskem prvenstvu naju je veter odnesel s proge, kar je lahko nevarno, čolni lahko zaidejo na sosednje proge in tudi trčijo." Veter lahko sproži tudi valovanje, na kar morajo veslači odgovoriti z višjim dviganjem vesel. Neugoden je lahko močan tok, saj čoln ob vrtinčenju vode nenadoma spremeni hitrost, smer in težišče, in takrat je na preizkušnji vzdržljivost stabilizacijskih mišič, ki prevzemajo stres. "Ko vidiš, kako močan je tok na določenih delih, si misliš, da se tukaj pa res ne bi želel prevrniti, saj ne veš, ali bi ob taki sili vode sploh lahko plaval."
Veslači nisi tako dovzetni za telesne poškodbe kot nekaterih drugi športniki, a tveganja vseeno so. Predvsem tveganje hernije, kar pa lahko preprečiš s preventivnimi vajami in dobro pripravljenostjo, pravi Brglez. Močno izpostavljeni so tudi sklepi, ki pa jih lahko pomagajo zaščititi preventivne vaje. Ni vredno, da se dovolj ne ogreješ, in tako tvegaš večmesečni izpad treningov ali celo konec kariere, pove Brglez. Veslanje je fizično zelo naporen šport, veslači redno prestopajo prag dvesto udarcev na minuto. "Moje starše je zaskrbelo, da ob takšnih naporih ne bi prišlo do nenadnega srčnega zastoja. Opravil sem različne preglede, ki so ovrgli možnost, da bi se mi lahko zgodilo kaj takšnega," pravi Jakob Brglez.
Niso redki veslači, pri katerih se pojavi nekakšen strah pred valovi. "Čolni so zelo ozki in višina valov pogosto preseže višino čolna. Strah pred tem lahko premagaš samo z vajo," pravi Brglez.
Veslanje je šport za vsakogar
Veslanje je šport, kjer ni tako pomemben talent, ampak več štejeta vložen trud in občutek za čoln – tega se postopno priučiš, pravi Jakob Brglez. Veslanje je Brglezu dalo disciplino, vztrajnost, sposobnost timskega dela in premagovanja izzivov. Vse te vrednote prenaša tudi v svoje vsakdanje življenje in študij. "Upam si trditi, da lahko v veslanju uspe čisto vsak. Kolikor vložiš, toliko dobiš."
In sporočilo za mlade, ki si želijo veslati ali stopiti na katero koli drugo pot? "Naj samo verjamejo, trdo delajo in ne dvomijo o sebi. Uspehi tako pridejo prej ali slej," sklene.
Tveganja – med športom in življenjem
Vsi se soočamo z njimi in nihče od nas se jim ne more izogniti. Slovensko zavarovalno združenje s kampanjo Tveganja – med športom in življenjem krepi zavedanje o tveganjih. Negotovi razpleti. Naravni pojavi, ki lahko poškodujejo nas in naše imetje. Nevarnosti. Tveganja. V kampanji Slovenskega zavarovalnega združenja Tveganja – med športom in življenjem o tveganjih spregovorijo športniki. Ogenj, voda, veter, neurja, zemlja ... Tekmovanja na visoki ravni so prepletena s tveganji, ki odločajo o športnih uspehih in neuspehih. O zmagah in porazih. O zdravju in poškodbah. Kampanja sporoča, da nekaterih tveganj ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje dobro pripravimo in jih obvladujemo. Tako se lahko izognemo neljubim posledicam, finančni škodi in okvaram zdravja.