Kdaj vas delodajalec ne sme odpustiti?

Pomembno je, da svoje pravice poznate, saj lahko hitro in pravilno ukrepanje pomeni razliko med izgubo službe in ohranitvijo delovnega mesta. Spodaj preverite, katere so te kategorije in kakšna so pravila.

1. Odpoved v času nosečnosti in starševstva (Popolna zaščita)

Nosečnice in starši na starševskem dopustu spadajo med najbolj strogo varovane kategorije. Zakon izrecno prepoveduje, da bi delodajalec delavki odpovedal pogodbo v času nosečnosti, med dojenjem ali v času izrabe starševskega dopusta (ter še en mesec po izrabi tega dopusta). Odpoved je v tem času mogoča le izjemoma, če gre za hujše kršitve (krivdni razlog) ali prenehanje podjetja, pa še takrat mora delodajalec prej pridobiti soglasje inšpektorata za delo.

Kaj pa, če delodajalec za nosečnost ni vedel? V praksi se pogosto zgodi, da delavka prejme redno odpoved (na primer iz poslovnega razloga ali nesposobnosti), preden delodajalcu sploh pove za nosečnost. V tem primeru je ključno hitro ukrepanje:

• Delavka mora delodajalca pisno obvestiti o nosečnosti in priložiti zdravniško potrdilo. To mora storiti pred iztekom odpovednega roka;
• Delodajalcu mora poslati pisno zahtevo (priporočeno s povratnico) za preklic odpovedi;
• Če delodajalec odpovedi ne prekliče, mora delavka v strogem 30-dnevnem roku od vročitve odpovedi vložiti tožbo na delovno sodišče zaradi nezakonite odpovedi.

2. Odpoved med bolniško odsotnostjo (Zamik prenehanja zaposlitve)

Mnogi zmotno mislijo, da jim delodajalec med bolniško ne sme vročiti odpovedi. To ne drži. Zakon ne prepoveduje odpovedi med bolniško, strogo pa prepoveduje, da bi bila bolniška odsotnost razlog za odpoved (to bi bila diskriminacija).

Če delodajalec najde zakonit in objektivno utemeljen razlog (na primer poslovni razlog zaradi zmanjšanja obsega dela ali dokazana nesposobnost), vam lahko vroči odpoved tudi, ko ste v bolniškem staležu. Zaščita, ki jo imate, se nanaša na datum prenehanja zaposlitve:

• Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi in teče nemoteno med bolniško;
• Če ste ob izteku odpovednega roka še vedno na bolniški, se vaše delovno razmerje ne prekine. Podaljša se vse do dneva, ko se vrnete na delo oziroma ko se vam zaključi bolniška;
• Izjema (šestmesečno pravilo): Ta zaščita ni neomejena. Delovno razmerje se v vsakem primeru zaključi najkasneje po preteku šestih mesecev od izteka odpovednega roka, četudi ste takrat še vedno v polni bolniški.

3. Starejši delavci in odpoved tik pred upokojitvijo (Absolutno varstvo)

V to kategorijo spadajo delavci, ki so starejši od 58 let, oziroma tisti, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.

Zakon starejše delavce izdatno ščiti. Delodajalec jim ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njihovega pisnega soglasja. To pomeni, da so pred klasičnimi odpuščanji varni, razen v redkih izjemah (če jim delodajalec zagotovi pravico do denarnega nadomestila na podlagi brezposelnosti vse do izpolnitve pogojev za upokojitev, če se jim ponudi nova ustrezna zaposlitev ali v primeru stečaja podjetja).

4. Sindikalni zaupniki (Varstvo zaradi funkcije)

Sindikalni zaupniki in drugi izvoljeni predstavniki delavcev (denimo člani sveta delavcev) so pogosto trn v peti vodstvu podjetja, zato jih zakon močno ščiti pred povračilnimi ukrepi.

Delodajalec sindikalnemu zaupniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sindikata, če ta ravna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Seveda pa tudi ta zaščita ni absolutna. Če zaupnik stori hujšo kršitev delovnih obveznosti (krivdni razlog) ali če odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ob poslovnem razlogu, ga lahko doleti zakonita odpoved.

Ne zanašajte se na ustne obljube, vse urejajte strogo pisno in priporočeno. Če se znajdete v takšni situaciji (ne glede na to, ali gre za bolniško, nosečnost ali poslovni razlog), je posvet s pravnikom ali odvetnikom ključen korak, da zaščitite svoj dohodek in pravice.

Foto: arhiv ponudnika  

Naročnik oglasne vsebine je Sedem d. o. o.