Spotkast
Torek, 7. 4. 2026, 9.04
20 ur, 50 minut
Spotkast: Za ženske v znanosti 2026
Tri mlade slovenske znanstvenice, tri prebojna področja za boljši svet #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Kaj povezuje prihodnost našega okolja, zdravja in hrane? Tri mlade slovenske znanstvenice, ki s svojim raziskovalnim delom že danes izboljšujejo kakovost življenja. Njihovo delo je prepričalo tudi slovenski odbor pobude L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ki jim je letos podelil nacionalna priznanja. Tako so se pridružile izbrani skupnosti skoraj šestdesetih slovenskih in skoraj pet tisoč mladih znanstvenic iz 140 držav po svetu.
En podkast, tri gostje: agrarna ekonomistka Živa Alif, kemijska inženirka Dana Marinič ter inženirka računalništva in informacijskih tehnologij Nina Murks.
Agrarna ekonomistka Živa Alif: naravi prijazno kmetovanje je več kot ekološko kmetovanje
"Ukvarjam se s spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja v Sloveniji, predvsem na intenzivnih območjih, kot so Ljubljansko barje ter Dravsko, Ptujsko in Središko polje," pojasnjuje agrarna ekonomistka Živa Alif, ki išče stroškovno učinkovite politike, usklajene s potrebami kmetov in hkrati spodbudne za naravi prijazno pridelavo hrane. Ob tem poudarja, da se takšne prakse pomembno razlikujejo od ekološkega kmetovanja, ki praviloma omejuje uporabo večine fitofarmacevtskih sredstev in zahteva večje površine na žival.
Čeprav raziskave kažejo, da ima ekološko kmetovanje pozitivne učinke na biotsko pestrost, sogovornica poudarja, da so za naravo pogosto še pomembnejši ukrepi, ki del kmetijske krajine prepuščajo naravi. Mednje spadajo pozno in redko košeni travniki, praha, cvetni pasovi ter različni krajinski elementi, kot so mlake, suhozidi in mejice. Takšne prakse namreč ustvarjajo življenjske prostore za številne vrste v kmetijski krajini.
Kemijska inženirka Dana Marinič: z lovom na ogljikov dioksid nad pomembne spremembe
Presežki ogljikovega dioksida, ki jih človekove dejavnosti proizvajajo v vse večjih količinah, narava pa jih ne zmore več sproti absorbirati, povzročajo opazne spremembe podnebja in s tem okolja, v katerem živimo. "Pogosto me vprašajo, zakaj preprosto ne posadimo več dreves, a Zemlja nima dovolj prostora za tolikšne gozdove, kot bi jih za to potrebovali," pojasnjuje kemijska inženirka Dana Marinič, ki z dinamičnim modeliranjem razvija napredne materiale in procesne strategije za neposredni zajem ogljikovega dioksida iz zraka.
Čeprav se takšen neposreden "lov na ogljikov dioksid" na prvi pogled zdi kot znanstvena fantastika, ta tehnologija ponuja konkretne poti k razogljičenju gospodarstva in blaženju podnebnih sprememb. "Navdušuje me tudi možnost, da lahko ogljikov dioksid uporabimo kot podnebno nevtralen vir surovin za industrijske procese – denimo za proizvodnjo tekočega metanola, ki je hkrati osnovna kemikalija in gorivo," dodaja sogovornica, s katero smo se pogovarjali tudi o širših podnebnih izzivih in drugih pomembnih temah.
Inženirka računalništva in informacijskih tehnologij Nina Murks: od možganskih električnih signalov do učinkovit(ejš)ih rehabilitacij
Kako bolje razumeti delovanje možganov in njihovo usklajevanje mišic pri gibanju ter to znanje uporabiti za učinkovitejšo rehabilitacijo, športno medicino in druga področja? To je eno izmed ključnih vprašanj, s katerim se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja inženirka računalništva in informacijskih tehnologij Nina Murks. "Pri svojem delu uporabljam neinvazivne elektrode, nameščene na površini kože, s katerimi zajemam električno aktivnost možganov in mišic," pojasnjuje.
V pogovoru med drugim razkrije tudi, koliko elektrod vsebuje kapa, ki jo preiskovanci med merjenjem nosijo na glavi. "Zbrane signale nato obdelujem z naprednimi računalniškimi algoritmi, pri čemer se osredotočam na razvoj metod za njihovo filtriranje, analizo in učinkovito obdelavo." Na ta način pridobiva zanesljive in dragocene podatke o delovanju centralnega in perifernega živčnega sistema, kar predstavlja temelj za razvoj terapevtskih pristopov in drugih rešitev, kjer je ključno razumevanje gibanja telesa. V pogovoru smo se dotaknili tudi širših tem, med drugim umetne inteligence, ki danes ni le stalnica strokovnih razprav, temveč vse bolj tudi nepogrešljiv del vsakdanjega življenja.
