Spotkast
Torek, 31. 3. 2026, 4.00
2 tedna, 3 dni
Spotkast z Igorjem Harbom
Tomaž Gorkič: Svit Stefanija je ostal čisto normalen človek #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Pošast za železno zaveso lomasti po TV-ekranih, njen avtor Tomaž Gorkič pa gostuje v Spotkastu. Dramatizacija zgodbe o serijskem morilcu Metodu Trobcu se je udomačila v sobotnih večerih na TV Slovenija, Gorkič pa je znan tudi po filmih Idila in Prekletstvo Valburge, kot član skrajno alternativne glasbene zasedbe Deca Debilane in kot avtor enega najbolj slovitih filmskih citatov: "Franclu ni še noben ušu!" V Spotkastu se je razgovoril o dolgoletnem snovanju ekranizacije Trobčeve zgodbe, tem, kaj ga je najbolj presenetilo pri raziskovanju te zgodovine, težavah socializma, slovenskih grozljivkah, alkoholu in izročilu slovanske kulture.
Zgodbo Metoda Trobca je začel Gorkič snovati že pred desetletjem, sprva kot igrani film, v katerem bi glavno vlogo odigral Luka Cimprič, vendar za ta projekt ni bilo posluha. "Ko sem dobil odgovor komisije Slovenskega filmskega centra, se mi je zdelo, da ne govorimo istega jezika, ker so omenjali neke dokumentarne elemente," razloži Tomaž Gorkič. Tako je ugotovil, da mora bolj konkretno pokazati, kakšen film želi narediti.
"Dobili smo sredstva za razvoj projekta in odločil sem se posneti kratki film Metod, da prikažemo ton filma in vizualno podobo." Film je naletel na pozitiven sprejem, ampak že takrat je bil Cimprič starejši od Metoda Trobca v času aretacije. "Tudi zanimalo ga ni več. In iskreno povedano, tudi sam sem bil precej na koncu. Zdelo se mi je, da ne bom zdaj celega življenja zapravil za enega psihopata."
Tomaž Gorkič je avtor serije Pošast za železno zaveso, ki jo lahko trenutno spremljamo na TV Slovenija, sicer pa je znan tudi po filmih Idila in Prekletstvo Valburge.
Kakšen odnos je imel Trobec z mamo?
Vendar so se stvari na Slovenskem filmskem centru začele premikati v smeri večje podpore žanrskim projektom in tudi televizijskim serijam. S tem se je odprl prostor za bolj ambiciozno priredbo. Medtem ko bi film pokrival zgolj čas Trobčeve mladosti, umorov in se končal z aretacijo, serija pokrije njegovo življenje od rojstva do smrti. Pri tem Gorkič hitro poudari, da gre za dramatizacijo zgodbe, saj je njegovemu junaku ime Metod Štrbec, ne Trobec.
"Časovnice so postavljene enako, medtem ko sta razvoj in karakterizacija lika popolnoma izmišljena, to so moje špekulacije. Kakšen odnos je imel Trobec z mamo, sta vedela samo onadva in danes sta oba mrtva. Zaradi tega to ni resnična zgodba in ne more biti. In tudi žrtve v seriji niso te žrtve, ker ne vem, kdo so bile tiste osebe, in jih ne morem postavljati v neke položaje," razloži režiser.
Kljub temu je ekipa vložila veliko truda v pristnost podob in bogastvo sporočila. "Smo pa poskrbeli, da imajo liki take obleke, kot so jih ljudje takrat nosili, ista je celo registrska številka njegovega avtomobila." V seriji Štrbec bere isto knjigo, ki jo je, kot razloži Gorkič, "Trobec dejansko bral in sem jo videl shranjeno v policijskem muzeju, saj si je v njej podčrtoval načine, kako se znebiti trupel. Takih detajlov je zelo veliko."
"Danes bi bilo na gigabajte posnetkov, mislim pa, da je tam vsega okrog dvajset fotografij," je o arhivskem gradivu, ki ga o Metodu Trobcu hrani Muzej slovenske policije, povedal Tomaž Gorkič.
Medtem ko so policijski in drugi arhivi osvetlili nekatere neznanke, pa je Gorkiča presenetila sama količina zbranih predmetov. "V Muzeju slovenske policije sem videl, kako izredno malo je tega arhivskega gradiva. Danes bi bilo na gigabajte posnetkov, mislim pa, da je tam vsega okrog dvajset fotografij." Razlog je preprost. "Trobec je bil učni primer za številne inšpektorje in miličnike, na katerem so se učili o takih zločinih. Do takrat je prevladovalo prepričanje, da se pri nas kaj takega ne more zgoditi."
Kaj je miličnik?
Za dodatno pristnost podeželskih prizorov so ustvarili tudi specifično narečje. "Skombiniral sem notranjščino in malo gorenjščine, ker nisem hotel določiti lokacije, tako da v prvi epizodi govorijo zelo arhaičen jezik." Izkušeni igralci, kot sta Marko Mandić in Saša Pavlin Stošić, so uživali v usvajanju tega jezika, ni pa bilo vsem enako lahko. "Julijan Pop-Tasić, ki je še najstnik in v prvi epizodi igra mladega Metoda, sploh ni razumel mnogih besed. Recimo ni vedel, kaj pomeni miličnik. Kar je logično, kako pa naj bi vedel, saj jih že štirideset let nimamo," razloži Gorkič.
Precej pa je bilo odvisno od Svita Stefanije, ki upodobi odraslega Metoda v preostalih epizodah.
"Svit je nova, mlajša generacija in se je zelo dobro odrezal, čeprav ima za zdaj manj izkušenj. Vloga je izredno zahtevna in imela sva štiri mesece priprav. Imel je ogromno prizorov, v katerih nič ne govori, kjer mora narediti vse s pojavo, da prikaže razna čustva in frustracije," sodelovanje opiše Gorkič. "Vaje so bile naporne, včasih je moral tudi več ur igrati psihopata. Mislim, da sva v redu izpeljala," sklene in doda: "Ostal je čisto normalen človek in mislim, da je bila zanj to dobra izkušnja za nadaljnjo igralsko kariero. Upam, da ga ta vloga ne bo preveč zaznamovala."
"Vaje so bile naporne, včasih je moral tudi več ur igrati psihopata. Mislim, da sva v redu izpeljala," je režiser povedal o sodelovanju z igralcem Svitom Stefanijo.
V pričakovanju druge sezone
V tem času ga je seveda že zaznamovala njegova druga velika vloga, saj igra glavnega junaka v seriji Nemirna kri na POP TV. To so izkoristili tudi pri Pošasti za železno zaveso. "Ko so bile scene, v katerih je moral zapeljevati ženske, smo mu rekli, saj to so te pa v tisti drugi seriji naučili (smeh, op. a.). Pri takih stvareh je treba imeti tudi nekaj humorja pri delu, drugače ne preživiš. Najhujše bi bilo, če bi bila cela ekipa pod neko psihozo. Ne vem, kaj bi v tem primeru naredili."
Teh šest epizod serije Pošast za železno zaveso je šele prva sezona in druga je že v pripravi, vendar pa ni vse odvisno od gledanosti. Kot razloži Gorkič, je "TV Slovenija samo koproducent, daleč največji vložek je dal Slovenski filmski center. Mi smo se že prijavili na komisijo in zdaj je odvisno od njihovih komisij." Kdaj pa lahko to pričakujemo? "Po nekih naših standardih bi rekel, da bo to trajalo tri leta."
Groza prihajajočega vlaka in kurenta
Tomaž Gorkič seveda ni zgolj avtor grozljivk, temveč tudi odličen poznavalec tega žanra. V Spotkastu tako pogovor večkrat nanese na druge filme in tako poudari tudi korenine tega žanra. "Grozljivka je prisotna v filmu že od samega začetka. Zmeraj pravim, da je že Prihod vlaka na postajo bratov Lumier grozljivka. Ljudje so bežali stran, ker jih je bilo strah, saj so bili prepričani, da jih bo vlak povozil."
S prihajajočim filmom, ki temelji na slovanski mitologiji, si želi predramiti občinstvo.
Tudi njegov naslednji filmski projekt Kurentova luna bo imel elemente groze, a poudari, da gre bolj za morbidni triler. "Veliko se naslanja na slovansko mitologijo. Za to sem se odločil, ker v filmih vedno gledamo grško, rimsko, skandinavsko mitologijo, šele v zadnjem času sem opazil, da se začenja pojavljati tudi slovanska." Tudi to temo je podrobno raziskal, kar je bilo prav tako težko kot pri Trobcu, ker "je zelo malo zapisov o staroslovanskih časih, obstaja le ustno izročilo, to pa se spreminja. Tudi sam kurent je bil nekaj povsem drugega, kot je zdaj. Kurent je demon plodnosti in takrat so se fantje zamaskirali, da so nato posilili mlade ženske."
"Premalo se ukvarjamo z lastno kulturo"
Čeprav se sliši zelo temačno, Gorkič napoveduje, da bo imel ta film tudi bolj komercialno noto. Predvsem želi s filmom, ki temelji na slovanski mitologiji, predramiti občinstvo. "Rad bi, da se bolj zavedamo, kdo smo, namesto da bi stalno povzemali tujo kulturo – in daleč od tega, da bi imel kaj proti temu, ampak premalo se ukvarjamo z lastno. Zadnjič sem se pogovarjal s kolegom, kako pri volitvah zlorabljajo harmoniko in se jo potem daje v nič. To je neumnost. Če smo iskreni, vsi partizani so svoje pesmi igrali na harmoniko, ne vem, zakaj bi zdaj morala imeti neki nacionalističen predznak. To je absurd."
Pošast za železno zaveso je na sporedu TV Slovenija ob sobotah pozno zvečer.
