Zvezdana Mlakar: Si to, kar ješ

Z njo smo se pogovarjali o korenitih prehranskih spremembah, ki jih je uvedla, ko so se pojavile zdravstvene težave, kje in kako začeti ter nadaljevati in vztrajati na svoji poti.

Pred nekaj leti ste spremenili svoje prehrambne navade. Zakaj ste se odločili za to? Začelo se je z opažanjem, da sem skoraj odvisna od belega kruha, krompirja in drugih škrobnatih stvari. Nisem imela težav s težo, ampak so se pojavile hormonske spremembe kot posledica nepravilnega delovanja nadledvične žleze, zato sem se najprej izobrazila. Si to, kar ješ, zdi se mi najbolj pomembno, da razumeš, zakaj se ti nekaj dogaja, da ne blodiš v temi neznanja, da veš, na koga se moraš obrniti.

Se je bilo težko odpovedati belemu kruhu? Ko sem enkrat razumela, kaj mi je, sem se z lahkoto odpovedala vsemu, česar moje telo ne potrebuje. Prvi trije meseci, ko sem se zares strogo držala diete, se mi niso zdeli tako zelo naporni, predvsem pa je telo takoj hvaležno, takoj ti da vedeti, da se bolje počuti. Če zraven še telovadiš, so rezultati v tako hitrem času naravnost fenomenalni.

Kakšne prehrambne navade imate? Po dveh letih in pol, odkar sem uvedla vse te spremembe, se že bolje poznam in vem, kaj mi ustreza. Prej nisem vedela, da mi bodo smutiji povzročali prebavne težave, zato jih ne pijem več, ampak sem jih nadomestila z drugimi rečmi. Kot rečeno, najti moraš sebe in videti, kaj ti ustreza. Moj jutranji obred še vedno vključuje pitje vode s himalajsko soljo ali aloe vero, odkrila sem tudi ASEO, vodo, ki nadomesti naše redox signalne molekule, naravnost fantastična je, preverjeno deluje. Jem zelene alge, v takšni ali drugačni obliki pojem kilogram zelenjave vsak dan, kruh pečem sama, naj bo koruzni, ovsen, ajdov, s semeni ...

Uživate meso? Ja, nekaj malega. Moški v moji družini niso vegetarijanci in ko zanje pripravim meso, kakšen košček pojem tudi sama. Je pa to naše meso, meso živali, ki smo jih sami vzredili, ali pa pri mesarju vzamem meso iz bio reje, drugega ne.

Se vam je poleg počutja z novim prehranjevalnim režimom izboljšalo tudi stanje imunskega sistema, ste manjkrat prehlajeni, utrujeni, bolni? Lahko bi tako rekla, nasploh sem kar zdrava, tudi moja družina je, kar me veseli in mi daje potrditev, da gremo v pravo smer. Zame je hranjenje del duhovnosti, veste. To, da v hrani uživaš, da veš, od kod je, da se kosilo poje skupaj, nikoli stoje, ampak se vsi lepo posedemo. Mi sadimo svoj krompir, svojo zelenjavo, zbiramo semena, vidimo in razumemo, kako se sklene krog in v skladu s tem živimo. Sama res veliko delam, imam službo, kmetijo in še številne druge obveznosti, ampak vse to počnem z veseljem, nimam časa za tarnanje. Poudarila bi le, da uspeh in pozitivni rezultati ne pridejo čez noč, da je treba vztrajati.

Kaj bi svetovali ljudem? Naj se vzamejo v roke, naj ne bodo tako pasivni. Naj si prej vzamejo čas zase, preden je prepozno, kar je seveda najtežje, le kdo še najde čas zase (smeh)? Ko jih gledam, ko sedijo po čakalnicah pri zdravniku in jejo predpisana zdravila, se vedno vprašam, zakaj so pa zdaj tako pridni, zakaj niso bili že prej, ko se je dalo kaj preprečiti. Dajmo se vprašati, kaj vendar delamo! Premalo se ukvarjamo s preventivo, mislim, da tudi zdravniki, ki jih večkrat zanima samo bolezen, ne pa tudi vzrok zanjo. To bi se moralo spremeniti, pravzaprav se zelo počasi že spreminja.