Ob prvih sončnih žarkih, ki so za naše telo pravo presenečenje, moramo pomisliti na zaščito kože. Ob tem pa moramo vedeti, da nas nevarni sončni žarki lahko ujamejo tudi na sprehodu po mestu.
Prvi sončni žarki so najbolj nevarni, predvsem zato, ker jim naša koža ni bila izpostavljena kar nekaj mesecev. Premalokrat se zavedamo, da bi morali za zdravje naše kože skrbeti tudi med nedolžnim sprehajanjem, med igro z otroki, med športom in kakršnimkoli delom na prostem, saj je dokazano, da največ UV-žarkov prejmemo nenamerno. Ultravijolični žarki so še posebej nevarni za dojenčke, šolske otroke in mladostnike, odrasle in otroke, ki imajo številna pigmentna znamenja, in za tiste, ki so svetlih las in polti ali pa imajo v družini primere kožnega raka. Pred poletjem in predajanjem sončnim žarkom je tako dobro, da se seznanimo o nevernosti čezmernega sončenja, to lahko povzroči poškodbe kože in oči, oslabi imunski sistem in poveča nevarnost za nastanek kožnega raka.
Zagorela polt ni več lepa polt
Če je včasih veljalo, da je temna polt zdrava polt, je danes drugače, saj sonce kožo izsuši in ji daje videz starejše in bolj izmučene kože. Zavedati se moramo, da vsaka porjavelost pomeni, da je zaradi delovanja UV-žarkov koža že okvarjena. Sonce oziroma zagorela polt sta z boleznimi kože povezana na več načinov. Naša koža ima s tvorbo rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV-žarkov v globlje plasti kože, sposobnosti in mehanizme, da se sama varuje pred soncem (zaščita je podobna zaščitnemu faktorju 4). Pri tem moramo vedeti, da je pri temneje pigmentiranih ljudeh zaradi večje tvorbe pigmenta obrambna sposobnost kože boljša kot pri svetlopoltih, svetlookih in svetlolasih ljudeh. Kožo pa poleg pigmenta varujejo tudi antioksidanti in številni encimski sistemi. A vse ima svoje meje, saj se koža pri čezmernem sončenju in nezadostni zaščiti ne more obvarovati pred škodljivimi posledicami UV-žarkov.
Posledice čezmernega sončenja
Ločimo med akutnimi posledicami, ki se običajno razvijejo 24 ur po izpostavljenosti sončnim žarkom in so odvisne od prejetega odmerka, valovne dolžine žarkov in tipa kože (rdečina kože, sončne opekline, preobčutljivostne reakcije), ali zgodnjimi in kroničnimi ali poznimi posledicami sončnih žarkov, pri katerih gre za učinke, ki jih puščajo žarki na koži po daljšem času (gube, tanjšanje kože, sončne pege in kožni rak). Ultravijolični del sončnega sevanja pa izkoriščajo tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, luskavice, vitiliga, atopičnega dermatitisa, kutanega T-celičnega limfoma …
2
