"Obljubo, da bomo nekaj spremenili, sprejmemo, ko smo nezadovoljni s seboj oziroma svojim življenjem. Za temi cilji najpogosteje stoji zavedna ali nezavedna želja, da bi izboljšali samopodobo."
Vendar dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih., psihoterapevtka na Inštitutu za razvoj človeških virov, ob tem tudi poudari, da je za spremembo običajno potrebno precej več kot le sprememba zunanjega videza, zato začetnemu zagonu hitro sledi razočaranje in preložitev cilja na naslednje leto.
Zakaj smo pri izpolnjevanju zaobljub neuspešni
Po mnenju Andreje Pšeničny je razlogov za neuspeh več. "Velikokrat, ko začetek uresničevanja sprememb vežemo na določen datum, se v bistvu izogibamo, da bi s spremembami začeli takoj, kar pa ponavadi kaže, da se v človeku borita dva motiva. Prvi, zavedni, vodi k spremembi, drugi, pogosto nezavedni, pa ji nasprotuje. Na primer: želimo si končati neprijetno razmerje, a nas je obenem tudi strah, da bomo po tem ostali sami. Drug razlog za neuspeh je, da so zastavljeni cilji pogosto nadomestni. S hujšanjem na primer poskušamo pridobiti samozaupanje. Tretji razlog je, da si pogosto zastavimo nerealne cilje in pričakujemo prehitro preveč. Če se recimo po dolgem času spet lotimo šolanja, je treba vedeti, da je tudi za učenje potrebna 'kondicija', ki jo je treba šele pridobiti. Četrti pa, da se doseganja ciljev lotimo po principu vse ali nič. Če na poti k cilju naredimo napako, na primer pokadimo cigareto, ko poskušamo prenehati kaditi, jo jemljemo kot dokončni poraz, kot dokaz, da tega ne zmoremo, in ne le kot trenutno napako."
Po njenem prepričanju je za dolgoročno zastavljene cilje treba imeti vztrajnost, potrpežljivost, samodisciplino, pa tudi sposobnost, da sprejmemo trenutne zastoje in neuspehe in jih presežemo. "Vse to pa so tudi značilnosti, ki jih je treba zgraditi, da bi spremenili svojo samopodobo. Ker kratkotrajni nadomestni cilji tega ne prinesejo, raste (nezavedno) razočaranje, ki končno postane močnejše od motiva," še pojasni Andreja Pšeničny.
4
