Zakaj kupujete hrano, če jo potem zavržete? #video

16. oktobra praznujemo svetovni dan hrane, katerega glavni namen je opozarjanje, da v svetu živi mnogo, po zadnjih podatkih kar 820 milijonov ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane. Po drugi strani po svetu kar tretjina pridelane hrane konča v smeteh.

Nič drugače ni v Sloveniji, po podatkih statističnega urada Slovenije smo v letu 2016 zavrgli 74 kilogramov hrane na prebivalca, od tega v gospodinjstvih kar 48 odstotkov.

Trendi Luka Jezeršek: Slovenci kuhamo tako, da za vsak primer dodamo še eno pest

"Kupci lahko naredimo največ, da zmanjšamo količine odpadne hrane"

Ker največ odpadne hrane v razvitem svetu nastane v gospodinjstvih, imamo posamezniki veliko moč, da stvari obrnemo na bolje. "Ključno je zavedanje, da lahko kupci naredimo največ, da zmanjšamo količine odpadne hrane. To lahko naredimo z načinom priprave hrane in načrtovanjem nakupa; ne kupujmo preveč in z očmi," opozarja Aleš Kuhar, raziskovalec ekonomskih vidikov pridelave in porabe hrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Foto: Thinkstock

Da bi kupcem pokazali, kako plačujejo za hrano, ki je potem ne porabijo in pogosto konča v smeteh, so v kamniškem podjetju Eta pretekli teden izvedli nekakšen "družbeni poskus". Kupcem v ljubljanskem nakupovalnem središču Citypark so ponudili izdelke s 33 odstotki manj vsebine za isto ceno – toliko proizvedene hrane se namreč tako ali tako zavrže.

Kakšni so bili odzivi ljudi? Poglejte:

Kaj lahko storimo, da bo zavržene hrane manj?

Ob svetovnem dnevu hrane je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) zapisala deset nasvetov, kako se prehranjevati bolj preudarno. "Soočamo se z dvojnostjo, ko na eni strani narašča delež populacije s čezmerno težo in debelostjo, na drugi pa posamezniki trpijo pomanjkanje," so opozorili.

Zato na ZPS priporočajo:

1. Foto: Thinkstock Kupujte s seznamom. Pripravite si načrt in se ga držite. Naj vas akcije in večja pakiranja ne prepričajo, da kupite večje količine in več izdelkov.
2. Kupujte le to, kar potrebujete. Imeli boste manj odpadkov in manj izdatkov za nepotrebne nakupe.
3. Obroke pripravite iz osnovnih živil, kot so zelenjava, meso, moka ... Le tako boste zagotovo vedeli, kaj vse vaš obrok vsebuje.
4. Vzemite si čas za pripravo obrokov – naj bo to del dneva, ko se družina zbere za mizo. Morda se sliši kot misija nemogoče, a zagotovo lahko najdete nekaj dni v tednu, ko se da to izpeljati.
5. Ne izbirajte izdelkov na podlagi oglasnih sporočil ali privlačne embalaže. Pri izbiri upoštevajte hranilno sestavo – preverite tudi seznam sestavin.
6. Z ostanki hrane ravnajte pametno, uporabite jih v obroku naslednji dan, zamrznite. V restavraciji, kjer so krožniki preveliki, naročite polovično porcijo ali delite obrok z družinskim članom, prijateljem.
7. Pametno shranjujte živila, še posebej tista, ki potrebujejo hladno verigo.
8. Enkrat tedensko izberite zelenjavno-sadni dan, saj rastlinska hrana ne potrebuje toliko energije in vode kot živila iz mesa.
9. Kupujte lokalno pridelana in predelana živila, s čim manj eksotičnimi sestavinami. Te ogrožajo pragozdove, ki so ključni za ohranjanje ekosistema našega planeta.
10. Bodite kritični. Potrošniki z zdravju koristnejšim izborom živil podpirate lastno zdravje in hkrati trgovcem sporočate, da si želite več zdravih izbir. Tako vplivate na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas, zato bodite kritični, saj gre dolgoročno za vaše zdravje in zdravje vam najbližjih.

Preberite še:

Trendi Center ponovne uporabe: večino stvari, ki končajo v smeteh, bi lahko znova uporabili

Trendi Massimo Bottura: Naše babice in njihove babice niso nikoli ničesar zavrgle