Torek, 3. 6. 2014, 12.39
8 let, 7 mesecev
Talne oznake, ki slepe vodijo po mestnih ulicah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) ob tem poudarjajo, da se na talnih taktilnih vodilnih sistemih pogosto znajdejo najrazličnejše ovire, kot so kolesa, oglasne table ali celo gostinske mize, kar za slepe in slabovidne predstavlja veliko nevarnost, prav tako pa lahko zaradi tega izgubijo tudi orientacijo.
Talni taktilni vodilni sistemi, ki jih ponekod sicer že imamo, čeprav so še vedno redki, slepim in slabovidnim poleg varne poti po urbanem okolju omogočajo tudi samostojno in neodvisno gibanje do pomembnih kulturnih, izobraževalnih, upravnih in drugih institucij, zato si jih po besedah Tomaža Wraberja, predsednika ZDSSS, želijo v vseh večjih slovenskih mestih.
"Ob tednu slepih in slabovidnih skušamo širšo javnost dodatno opozoriti, da med vami, ki imate zdrav vid, živi veliko takih, ki ne vidimo nič, skoraj nič ali zelo slabo. To nam v vsakdanjem poklicnem in javnem življenju povzroča vrsto težav, ki pa jih je v družbi, ki to razume, največkrat mogoče v veliki meri omiliti, včasih pa povsem odpraviti," meni Wraber.
Andreja Albreht, krajinska arhitektka iz zavoda DOSTOP, je ob tem povedala, da je talni taktilni vodilni sistem sestavljen iz reliefnih talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka, dopolnjuje elemente obstoječe ureditve.
Osnovni gradnik talnih taktilnih vodilnih sistemov so čepaste in rebraste plošče. Prvi opozarjajo slepe in slabovidne o dogodkih na poti, kot je na primer bližina postaje ali vhod v stavbo, kakor tudi na spremembo smeri. Druge, rebraste plošče pa vodijo, usmerjajo in preusmerjajo. Prav tako je pomembno, da so elementi talnih taktilnih vodilnih sistemov praviloma kontrastne barve, da jih lahko slabovidni zaznajo, kakor tudi, da so nekaj milimetrov višji od podlage, da jih opazijo tudi nepozorni pešci ob podplatih obutve, ne da bi se obnje spotaknili. Kljub temu pa vizualni kontrasti in izbočene oznake jasno sporočajo, da so med nami tudi slepi in slabovidni.
Wraber tudi pove, da se je talnega taktilnega sistema treba naučiti tako kot vožnje avtomobila ali Braillove pisave. Sistem je sicer logičen in preprost, vendar se ga je vseeno treba naučiti. Kot pojasni Albrehtova, učenje poteka tako, da se slepi ali slabovidni s strokovnjakom za orientacijo naučijo pravil, nato pa morajo vsako pot najprej s pomočjo spremljevalca prehoditi, zato da jim ta pokaže in pove, kje so določena znamenja, katerega roba se mora držati in kje so ovire.
Trenutno v Ljubljani obstajajo talni taktilni sistemi na Bregu, Čopovi ulici, v Tivoliju, na Roški cesti ter na območju Viča, predvidoma poleti pa sledi nadaljevanje urejanja teh varnih poti v Tivoliju proti Rožni dolini, ki vključuje tudi postajališči mestnega potniškega prometa Tivoli, na križišču Tržaške in Aškrčeve ter trgu Mladinskih delovnih brigad, sledi tudi dokončanje Čopove do centralne lekarne in Tromostovja. Želijo pa si, da bi talni taktilni sistem čim prej povezali v zaključno celoto.
In ne nazadnje je Wraber še povedal, da imajo davčni zavezanci do konca leta možnost, da do pol odstotka odmerjene dohodnine namenijo invalidskim, humanitarnim in drugim organizacijam, ki delujejo v dobrobit ljudi, ter jih pozval, da ta sredstva namenijo Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Natančnejše informacije o tem lahko najdete na njihovi spletni strani.
