RAZISKUJEMO: Neodkrita očesna bolezen v dojenčkovem predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju ima nepopravljive posledice za razvoj vida

Manca Tekavčič Pompe, doc. dr. med., specialistka pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo neko vrsto očesne bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili. Poleg staranja in genetskih predispozicij na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami ter tako preprečimo bolezni in zaščitimo svoje zdravje. Zato so se prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.

1. Naš vid ob rojstvu ni popolnoma razvit. Kaj to pomeni, kako in do kdaj se razvija vid?  

Zdrav donošen novorojenček ima oči, vidno pot in center za vid v možganih normalno razvite, vendar njegov vidni sistem še ni bil izpostavljen zunanjim vidnim dražljajem, zato se ga mora po rojstvu šele "naučiti" uporabljati. Večina novorojenčkov že prve dni po rojstvu večje predmete spremlja s pogledom, čez nekaj tednov pa se tudi že smiselno odzove z nasmeškom, ko zagleda mamin obraz. Mamica z novorojenčkom že zelo zgodaj po rojstvu, sprva predvsem med hranjenjem, vzpostavi vidni stik, novorojenček mamico natančno opazuje. Vsi opisani odzivi na vidne dražljaje se po rojstvu lahko razvijajo nekoliko počasneje ali postopno, vendar je mejnik šest tednov starosti tisti, pri katerem pričakujemo, da bo otrok imel dober vidni stik z mamico, se ji smiselno nasmehnil, ko jo bo zagledal, ne da bi ga ogovorila, in bo predmete spremljal s pogledom. V najzgodnejšem obdobju otrok zelo rad opazuje kontrastne črno-bele vzorce, šele nekoliko pozneje ga pritegnejo barve in obrazi.

V predšolskem obdobju vidna zaznava postopno doseže značilnosti vida odraslega človeka. Neodkrita refraktivna okvara ali očesna bolezen v dojenčkovem predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju ima zato lahko nepopravljive posledice za razvoj vida. Govorimo o ambliogenem učinku, ki sega vse tja do 15. leta starosti. V tem obdobju je izrednega pomena, da odkrijemo potencialne ambliogene dejavnike in jih ustrezno zdravimo, na primer spodbujamo uporabo "lenega" očesa s prekrivanjem boljšega, dovolj zgodaj odkrijemo in operiramo prirojeno sivo mreno, otroku predpišemo ustrezna očala, potem ko mu izmerimo refrakcijo v cikloplegiji in podobno.

Največ za razvoj otrokovega vida lahko naredimo v najzgodnejšem obdobju, a elektrofiziološke preiskave so pokazale, da nevronsko preoblikovanje in optimizacija vidne poti potekata še vse tja do 20. leta starosti.

2. Kateri so znaki zdravja oči, na katere bi se morali starši odzvati že pri dojenčkih in otrocih?

V najzgodnejšem obdobju morajo biti starši pozorni na to, kako se novorojenček odzove na vidne dražljaje: ali do šestega tedna starosti spremlja predmete, ima dober očesni stik z mamico, prepozna njen obraz in se ji smiselno nasmehne? V prvem letu življenja je pogosta težava tudi pretirano solzenje oči in zato vnetje očesne veznice. Vzrok je zožitev solzne poti, ki povezuje oko z noskom. Pri veliki večini otrok se povezava spontano vzpostavi, starši morajo le redno večkrat dnevno pravilno masirati solzni mešiček, kot jim pokaže otrokov pediater. Zelo pomemben kazalnik zdravih in pravilno razvitih očesnih optičnih medijev je tudi simetričen rdeč odsev v zenicah. Zato staršem predlagam, da posnamejo fotografijo svojega otroka z bliskavico in brez možnosti "popravka rdečih oči" na telefonu ali fotoaparatu.

Pozneje v predšolskem obdobju je pomembno, da so starši pozorni na novonastalo škiljenje pri otroku, pripiranje oči, zvračanje ali obračanje glavice, ko želi otrok nekaj natančno videti. Vsi opisani znaki zahtevajo pregled pri oftalmologu.

3. Kako to, da oči nikoli ne potrebujejo odmorov, ciliarna mišica v očesu, ki ostri sliko, pa je najmanjša in najdejavnejša mišica v telesu?  

Trditev, da oči ne potrebujejo počitka, ni čisto točna. Vsi namreč poznamo stanja, ko smo zvečer zelo utrujeni in težje izostrimo sliko oz. se osredotočimo na vidni dražljaj ali pa, ko ves dan zremo v zaslon in nas oči začnejo opozarjati z občutkom peska v očeh. Drži pa, da drobnih mišic na zeničnem robu, ki odpirajo in zapirajo zenico ter s tem uravnavajo količino svetlobe, ki vstopi v oko, ne moremo hoteno nadzorovati. Nadzorujejo jo živci, ki niso pod vplivom naše volje, zato se zenica na primer razširi, ko se prestrašimo (od tod rek "strah ima velike oči"). Obe mišici v zeničnem robu, dilatator in sfinkter, reagirata tudi na količino svetlobe v okolici. Ko je svetlobe veliko, se zenica skrči (deluje sfinkter) in tako prepreči, da bi preveč potencialno škodljive svetlobe doseglo mrežnico. Ko je svetlobe malo, pa se zenica razširi (deluje dilatator), tako lahko bolje vidimo v mraku. S tega zornega kota velja, da oko nikoli ne počiva.

4. Kako se oko stara? Imamo vse manj solz. Kaj se s starostjo še dogaja z našimi očmi in vidom?

Starajoče se oko si najlažje predstavljamo kot zmanjševanje elastičnosti tkiv. Navadno staranje opazimo, ko nečesa, kar smo še pred kratkim videli, ne vidimo več. Vzrok je slabšanje akomodativnih sposobnosti očesa, kar pomeni, da se naš akomodativni aparat ni več sposoben tako hitro prilagajati določeni bralni razdalji kot nekoč. Nekaj časa to lahko nadomeščamo z dobro osvetlitvijo, vendar so naslednja stopnja praviloma bralna očala. Poleg akomodativnega aparata so podvržena staranju tudi druga tkiva in strukture. Očesna površina postaja vse bolj suha, očesna leča skaljena, lahko se razvije starostna degeneracija rumene pege in podobno. Ker je pričakovana življenjska doba vse daljša, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da bo teh težav starajoče se populacije vedno več.

5. Kako lahko vsi zaščitimo zdravje oči?

Oči so pomemben del našega telesa in zanje bomo največ storili, če bomo zdravo živeli. Zdravo življenje pomeni dovolj gibanja in spanja, zdravo, redno ter raznoliko prehrano, uravnavanje stresa in izogibanje razvadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Posebej pa moramo oči zaščititi, ko opravljamo dela, pri katerih pogosto pride do poškodb oči (na primer košnja trave s kosilnico na nitko, varjenje in podobno). Oči zaščitimo pred soncem s sončnimi očali, ki ne prepuščajo škodljivih valovnih dolžin svetlobe. Ob dolgotrajnem delu pred zasloni se moramo zavedati, da refleksno manj utripamo in s tem povečujemo suhost očesne površine, zato je v takih primerih smiselna uporaba vlažilnih kapljic.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)

Vodilni strokovnjaki odkrivajo, kako preprečiti vsako drugo očesno bolezen 

Prvič v Sloveniji vodilni strokovnjaki X Laba, strokovnega raziskovalnega središča družbe JGL, za vas analizirajo najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrivajo, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo. Vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji nam odkrivajo, kaj vse nam lahko sporočajo suhe oči in katerih simptomov ne smemo zanemariti, kako so oči povezane z imunostjo in kako imeti vsak dan svež in jasen pogled.

Preberite več! 

Ugledna nevrologinja odkriva najpogostejši glavobol in kakšne težave ta povzroča našim očem

prof. dr. Marija Bošnjak Pašić

Oko je povezano z živčno-mišičnimi strukturami v očesni votlini in po celotni dolžini vidne poti z osrednjim in avtonomnim živčnim sistemom. Zato imajo lahko številne nevrološke bolezni tudi oftalmološke simptome. Na katere simptome je treba biti še posebej pozoren? Za X Lab družbe JGL analizira ugledna nevrologinja prof. dr. Marija Bošnjak Pašić. Preberite, kako ravnati, če imate dvojni vid, ki se lahko pojavi na enem ali obeh očesih. Preberite več!

Strokovnjak analizira, zakaj so za zdrave oči pomembni tudi sinusi. Eno stvar pa bi morali početi vsak dan.

Očesne mišice lahko delajo dan in noč brez počitka in so skupaj s srcem najhitrejše in najbolj obremenjene mišice v telesu. Oko je povezano z živčno-mišičnimi strukturami v očesni votlini in po celotni dolžini vidne poti z osrednjim živčnim sistemom. In ne samo to – tudi paranazalni sinusi so anatomsko v zelo tesni povezavi z orbitalno votlino, v kateri se nahaja očesno zrklo z očesnimi mišicami in očesnim živcem. Zato so, opozarja doc. dr. Ratko Prstačić iz X Laba družbe JGL, sinusi zelo pomembni za zdravje oči in zato je treba tudi poskrbeti za higieno nosu, če želimo imeti zdrave oči! Preberite več!

Strokovnjakinja za zdravila razkriva najpomembnejše vitamine za zdravje oči 

Silvia Majsec, mag. farm.

Simptomi, kot so utrujenost oči, zbadanje, občutek tujka ali peska v očeh, občasna rdečica, solzenje, srbenje ali povečana občutljivost očesa, so pogosto povezani z bivanjem v klimatiziranih prostorih, uporabo kontaktnih leč, draženjem zaradi ličil, vetrom ali daljšim gledanjem v različne zaslone. Preberite, kako si olajšati te simptome, in spoznajte, kateri vitamini lahko ugodno vplivajo na zdravje oči. Preberite več!

Revmatolog razlaga, kaj vse lahko razkrijejo suhe oči in katerih simptomov ne smemo zanemariti!

dr. Šime Mijić, vodilni hrvaški fiziater, revmatolog in član Ameriškega društva za revmatologijo

Simptomov in znakov na očeh ne smemo zanemariti, saj so nekatere najpogostejše vnetne revmatične bolezni povezane ravno z očesnimi boleznimi. Telo je celota – simptomi in znaki na kateremkoli organu lahko kažejo na bolezen drugega organa in tako tudi oči odkrivajo ali pa pomagajo pri odkrivanju nekaterih bolezni kosti. Katere so tiste bolezni, ki so povezane s simptomi suhega očesa, za X Lab družbe JGL analizira dr. Šime Mijić, vodilni hrvaški fiziater, revmatolog in član Ameriškega društva za revmatologijo. Preberite več!

Naročnik oglasnega sporočila je JADRAN - GALENSKI LABORATORIJ, D. O. O., LJUBLJANA.