SiolNET. Trendi Zdravje
Oglasno sporočilo
  • Messenger
  • Messenger

Okužbe dihal: kaj se dogaja v Sloveniji?

NLZOH
Oglasno sporočilo

Zdrav odrasel človek običajno v enem letu enkrat do trikrat preboli okužbo dihal, otroci še večkrat. Za vsako okužbo niso krivi virusi gripe, so pa okužbe z njimi običajno nekoliko težje.

Okužbe dihal se pojavljajo skozi vse leto, vendar jih je največ v hladnejših letnih časih. Vrh običajno dosežejo januarja ali februarja. V hladnih mesecih so pogoji za preživetje mikroorganizmov, ki povzročajo obolenja dihal, v okolju boljši (nižje temperature, suh zrak, manj sončnih dni).

Zaradi daljšega časa, ki ga v teh mescih preživimo v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi (šole, vrtci, trgovine, prireditve), pa je širjenje mikrobov uspešnejše.

Široka paleta virusov

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, le redko bakterije. Okužbe z bakterijami (zelo pomembni med njimi so pnevmokoki) lahko nastopijo po virusni okužbi, zlasti pri starejših ljudeh, ko je imunski sistem oslabljen.

Različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal, je zelo veliko (rinovirusi – prek 150 vrst –, koronavirusi – štiri vrste –, parainfluence – štiri vrste –, adenovirusi – okoli 50 tipov –, respiratorni sincicijski virusi – dva tipa – in še mnogi drugi), a največji porast okužb dihal zaznamo, ko se pojavijo virusi influence, ki povzročajo gripo.

Kdaj gripa poteka težje?

Obolelim za gripo največkrat ni treba obiskati zdravnika, saj okužba v približno tednu dni mine sama. Pri starejših, majhnih otrocih, kroničnih bolnikih in prekomerno težkih obolenje pogosto predstavlja večjo nevarnost, saj lahko pride do zapletov, včasih je potrebno zdravljenje v bolnišnici, bolnik pa lahko v določenih primerih celo umre.

Sezonska gripa

NLZOH

Kot povzročitelje sezonske gripe poznamo influenco tipa A in influenco tipa B. Vsak tip se deli še na dva podtipa in na posamezne seve.

Virusi influence se stalno spreminjajo in nanje težko razvijemo dolgotrajnejšo odpornost. Tudi to je razlog, da vsako leto znova v zimskem času povzročijo veliko število obolenj – epidemijo gripe.

Stalno spremljanje pojavljanja gripe

NLZOH

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj stalno spremljata pojavljanje gripe v populaciji. Spremljamo število bolnikov, ki obiščejo zdravnike zaradi gripi podobne bolezni in delež vzorcev, v katerih virus influence dokažemo. Podatke o deležu pozitivnih vzorcev zbiramo tudi iz vseh laboratorijev v državi, ki ta testiranja opravljajo.

NLZOH in NIJZ tako pripravita priporočila bolnišnicam, socialnovarstvenim in drugim ustanovam za ukrepe, kot so:

  • omejevanje obiskov,
  • ločevanje obolelih od zdravih,
  • uvajanje dodatnih postelj in podobno.

Vsi virusi niso enaki

NLZOH

Določeno število virusov influence podrobneje proučimo in ugotavljamo, ali gre za običajne sezonske viruse ali morda za viruse, ki so se že močneje spremenili in pomenijo grožnjo za večje število obolelih.

NLZOH tesno sodeluje z Evropskim centrom za nalezljive bolezni in s Svetovno zdravstveno organizacijo, s katerima v mreži za spremljanje gripe skupaj bdimo nad pojavljanjem bistveno spremenjenih različic virusa.

To znanje je ključno tudi za izdelavo cepiva proti gripi. Ker se sevi virusov influence spreminjajo, je tudi sestavo cepiva treba vsako leto določiti znova.

Zaščita s cepljenjem

NLZOH

Influenca je edini virusni povzročitelj okužb dihal, pred katerim se lahko zaščitimo s cepljenjem.

Cepljenje je priporočljivo za vse ljudi, starejše od šestih mesecev, saj na ta način zaščitimo sebe in ljudi okoli sebe.

Še posebej pa je cepljenje priporočljivo za starejše od 65 let, kronične bolnike in njihove družinske člane, majhne otroke (od šestih mesecev naprej) in njihove družinske člane, nosečnice in njihove družinske člane ter prekomerno težke in zdravstvene delavce, da zaščitijo sebe in bolnike, ter druge delavce, ki imajo veliko stikov z ljudmi ali delujejo v nujnih dejavnostih.

Kritična razdalja je dva metra

Virusi influence se prenašajo kapljično. Kapljice se ob kašljanju, kihanju in govorjenju širijo po zraku do razdalje približno dveh metrov. Ustavijo se na bližnjih ovirah (na človeku, ki stoji blizu, telefonu in podobno) ali padejo na površine. Zato so možen vir okužbe tudi površine, predmeti, držala in seveda roke.

Ključna je higiena rok

NLZOH

Splošna zaščita pred virusi influence in drugimi virusi, ki povzročajo okužbe, je zato redno umivanje rok, z rokami se čim manj dotikamo obraza, izogibamo se zaprtim prostorom, kjer se nahaja veliko ljudi, in zračimo prostore.

Kadar zbolimo sami, poskrbimo, da čim manj ogrožamo druge. Če je mogoče, ostanemo doma, uporabljamo papirnate robčke, kašljamo in kihamo v robec ali v rokav, da tkanina ustavi pršenje kapljic, in si pogosto umivamo roke, zlasti po uporabi robčkov.

Letos se sezona gripe še ni začela, opažamo pa že povečano kroženje drugih virusov, ki povzročajo obolenja dihal.

  • Kaj se dogaja z gripo v Sloveniji, lahko spremljate na spletnih straneh NLZOH in NIJZ:

https://www.nlzoh.si/,

https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-gripe-in-drugih-akutnih-okuzb-dihal-v-sezoni-20192020.

  • Kaj se dogaja z gripo v Evropi, lahko spremljate na spletnih straneh Evropskega centra za nalezljive bolezni:

https://flunewseurope.org/

mag. Katarina Prosenc Trilar, NLZOH


Naročnik oglasnega sporočila je Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano (NLZOH).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin