Kivi – z vitamini bogato sadje

Na prvi pogled dokaj neokusen sadež, ki izvira iz Kitajske, je prava zakladnica vitamina C. Že en sam sadež naj bi pokril dnevno potrebo po vitaminu C. Prvotno je bil sicer znan pod imenom kitajska kosmulja, a so ga nato preimenovali v kivi. Podolgovato ovalen sadež je ime dobil po ptiču kiviju iz Nove Zelandije, saj naj bi rjavkasto-dlakava lupina spominjala na perje te živali.

Kivi v prehrani

Za zeleno-rjavo lupino se skriva okusno svetlo zeleno ali zlato meso s črnimi, užitnimi semeni. Po okusu ga lahko primerjamo z mešanico kosmulje, melone in jagod. Največ ga pojemo presnega, zelo priljubljen pa je tudi kot sestavina sadnih solat ali kot priloga k sladicam, solatam, sirnim ploščam. Iz njega pa lahko naredimo tudi marmelado, kompot, sok ali liker.

Kivi pa vsebuje encim aktinidina, ki razkraja beljakovine, zato moramo biti pri uporabi sadeža v prehrani previdni. Jedem, ki vsebujejo na primer smetano, ga dodamo čisto na koncu, saj se mlečni izdelki sicer sesirijo. Encim pa svoj učinek izgubi, če olupljen kivi prelijemo z vročo vodo in ga pustimo stati nekaj minut. Kivija pa tudi ne smemo nikoli mešati z želatino, saj se ta, podobno kot pri ananasu, zaradi imenovanega encima ne strdi.

Olupek, ki je sicer dober vir antioksidantov, najbolj elegantno odstranimo tako, da sadež prepolovimo, nato pa ga z žlico izdolbemo. In kako vemo, kdaj je sadež primerno zrel? Ob pritisku prsta se mora lupina rahlo vdreti. Kivi skladiščimo v hladnem prostoru, stran od drugega sadja, saj le-to pospeši zorenje kivija. Zunaj hladilnika ga lahko hranimo tudi nekaj tednov.

Obstaja pa tudi zlati kivi z rumenim mesom in slajšim, manj kislim ter bolj tropskim okusom. Zlati kivi, ki izvira iz Nove Zelandije, ima gladek, bronast olupek, na eni strani pa je bolj koničast. Ima višjo tržno ceno in je v primerjavi z zelenim kivijem manj kosmat, tako da ga lahko pojemo z olupkom vred, ampak le, če prej z njega odstranimo mehak puh.