Kaj so nam zapustili stari Grki?

Hedonizem je antična dediščina, ki nam pomaga uživati v življenju in vseh njegovih radostih.

V Antiki so bili privrženci hedonistične filozofske šole prepričani, da se dobro in zlo med seboj razlikujeta le po tem, ali se nam ob določeni stvari porajajo veseli ali žalostni občutki.

Je vaš življenjski cilj popolno zadovoljstvo?

Kako prepoznati pravega hedonista? Njegova življenjska filozofija temelji na uživanju. Hedonist rad poskrbi, da tudi drugi okrog njega maksimalno uživajo, ne da bi pri tem komurkoli škodil, seveda.

Danes hedonizem razumemo kot ultimativno iskanje užitkov in doseganje čutnih presežkov, povezanih s hrano, erotiko, estetiko in umetnostjo. V časih antičnih Grkov pa je bil hedonizem vezan na izogibanje bolečini. Že odsotnost bolečine, tako telesne kot duševne, je bila zanje vir užitka.

Življenjsko srečo so dosegli, če so čutili, da sta telo in duša v mirnem sozvočju.

Kako doseči to sozvočje?

1. Ne obremenjujete se z usodo in vraževerjem. Sproti rešujte težave, na katere naletite.

2. Vse, kar je dobro, je tudi lahko dostopno. Antika je ločevala med nujnimi in nepotrebnimi stvarmi. Med nepomembne stvari je štela slavo, pretirano bogastvo in razne časti. Hrana je bila med nujnimi dobrinami.

3. Prijateljstvo je nujno za doseganje srečnega življenja.

Jogurt kot zdravilo

Mlečni izdelki so imeli posebno mesto na njihovem jedilniku. Pod vročim grškim soncem se je mleko kmalu spremenilo v gosto kremasto jed, ki je imela daljši rok uporabe kot mleko. Tisočletja pred pojavom želje modernega sveta po zdravem načinu življenja so Grki jogurt že predpisovali kot zdravilo. V Evropo naj bi ga celo prinesel neki turški zdravnik kot zdravilo in rešil življenje francoskega kralja Franca I.

Današnji grški jogurti so čudovita obuditev znamenite starodavne dobrote, ki jo lahko uživamo ob kateremkoli obroku ali pa samostojno.