Osebni asistenti potrebujejo drugačno diplomo

Osebna asistenca omogoča neodvisno in aktivno življenje gibalno oviranih v svojem domačem okolju, česar v institucionaliziranem okolju zavodov ne bi mogli uresničevati. Življenje oviranih oseb je v institucionalni oskrbi ali oskrbi družinskih članov odvisno od tega, kakšen urnik dela imajo zaposleni ali od časovne razpoložljivosti družinskih članov in sorodnikov. Predvsem pa s programom Osebna asistenca, ki ga sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, razbremenimo družinske člane in skupnost. Osebni asistenti so pri Zvezi paraplegikov Slovenije zaposleni za določen čas v sklopu programa Zavoda RS za zaposlovanje Asistentka/Asistent bom in v programih javnih del Pomoč in varstvo za invalide. Zavod s tem omogoča odpiranje novih delovnih mest in subvencionira zaposlitev brezposelnih in težje zaposljivih oseb.

Kot je povedala strokovni vodja programa Osebna asistenca pri Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič, univ. dipl. soc. delavka, se za delo osebnega asistenta prijavljajo "laiki" iz različnih poklicev, ki so se odločili, da svojega poklica ne bodo več opravljali, nekatere pa so tudi povabili na zavodu. "To so super asistenti, ker se prijavijo iz svoje želje pomagati. Nekdo, ki že pozna veščino osebne nege, je sicer nekoliko v prednosti pri pripravah na opravljanje poklica osebni asistent, vendar se včasih izkaže, da je predznanje o izvajanju običajne osebne nege lahko tudi minus, saj se morajo še enkrat naučiti čisto novih gibov in prijemov, prilagojenih željam in potrebam uporabnikov," je o opravljanju napornega, a izpolnjujočega poklica povedala Špela Šušteršič, ki nam je zaupala, da asistenti pri svojem delu najbolj pogrešajo povezovanje med seboj, torej prisotnost sodelavca, in pogodbe za redno delo, saj je njihovo delo vezano na pogodbe za določen čas, kar pomeni, da sta v stalni negotovosti tako delavec kot uporabnik storitve.

Delo dobijo trije asistenti

Trenutno je pri Zvezi zaposlenih 42 osebnih asistentov, od tega je šest moških, tri asistente pa bi še nujno potrebovali. Na Zvezi je bilo lani zaposlenih 46 osebnih asistentov iz vse Slovenije. Razpon njihove izobrazbene strukture je zelo širok, od II. do VII. stopnje izobrazbe. Povprečna starost zaposlenih pa je 43 let, stari so med 22 in 58 let.

Delovno mesto osebnih asistentov poteka na domovih uporabnikov, pri katerih delajo. Vsak asistent načeloma skrbi za enega uporabnika. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se asistenca tudi deli, tako si jih nekateri uporabniki delijo. "Asistent k uporabniku pride ob osmih zjutraj in si pripravi vse za osebno nego in izvede posteljno kopel. Sledi oblačenje in prenos na voziček, priprava obroka, hranjenje in pospravljanje. Potem gresta morda ven ali pa delata na računalnik, sledi kuhanje, branje, pranje, likanje in spet malo pospravljanja. Asistent tako preživi osem ur. Preostali del dneva pri članu preživijo člani družine, nekateri pa si želijo biti sami," je vsakdanjik asistenta predstavila Špela Šušteršič, ki že šesto leto vodi osebno asistenco pri Zvezi paraplegikov.

"Vsekakor želimo in tudi težimo k temu, da se osebna asistenca zagotovi uporabniku osem ur dnevno, ko uporabnik dobi toliko pomoči, da ni povsem odvisen od skupnosti in družinskih članov."

V program osebne asistence so na Zvezi vključeni večinoma tetraplegiki, saj ti potrebujejo pomoč pri vseh življenjskih opravilih. prilagojenih željam in potrebam uporabnikov,

Samo zdrav posameznik lahko varno skrbi za drugega

Špela Šušteršič: "Želimo si čim manj bolezni na delovnem mestu"

"Želimo si čim manj bolezni na delovnem mestu, tudi uporabniki si želijo, da so asistenti stalno v službi, saj nimamo nadomeščanj in delo izvajamo tudi tam, kjer ni druge pomoči na domu. Samo zdrav posameznik lahko nemoteno in varno skrbi za drugega človeka. Zato je skrb za zdravje te skupine zaposlenih na Zvezi zelo pomembna," je povedala Špela Šušteršič. "Želimo si, da je asistent zdrav, da ima zdravo hrbtenico, zato dvakrat letno s fizioterapevti in delovnimi terapevti organiziramo izobraževanje o pravilnem delu in skrbi za zdravje na delovnem mestu v okviru projektov, ki jih na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu finančno podpre Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Le s takšnim znanjem bo 55-kilogramska ženska lahko dvignila in obrnila 100-kilogramskega moškega."

Njihovo delo zajema delovne naloge, ki so vezane na fizično pomoč uporabnikom pri vseh življenjskih potrebah, zato asistente izobražujejo o pravilnem in varnem načinu dela s tetraplegiki, pri čemer je poudarek na pravilnih tehnikah in položajih telesa med dvigovanjem in obremenitvami delavca. Izobraževanje zajema tudi pravilno uporabo tehničnih pripomočkov (dvigala), da se njihov namen uporabe maksimalno izkoristi, saj se s tem zmanjšujejo obremenitve delavca. Ta izobraževanja so zelo pomembna, saj lahko dolgoročno za takega delavca pomenijo manj težav s hrbtenico in boleznimi, povezani z njo.

Konflikti so neizogibni

Asistent in uporabnik pa vsak dan skupaj preživita večji del dneva, zato je medsebojna navezanost neizogibna. "Asistentom svetujem, da niso preveč osebni pri delu z našimi člani. Zaposleni in člani nevede vplivajo drug na drugega, kar je za tiste člane, ki živijo sami, pozitivno. Nekaterih člani pa si ne želijo preveč osebnih odnosov, takrat se mora znati asistent tudi umakniti in dovoliti članu, da se v zasebnosti pogovori po telefonu ali spije kavico s prijateljico," je povedala naša sogovornica, ki pa se je dotaknila tudi manj prijetnih plati dela z uporabniki. "Seveda se dogaja, da med zaposlenimi in člani pride tudi do konfliktov, zato se z zaposlenimi in uporabniki veliko pogovarjam, le tako lahko čim več izvem. V konfliktnih situacijah se opdravim na teren, da se pogovorim z obema vpletenima. Včasih niti to ne reši spora, takrat moram uporabniku poiskati drugega asistenta oziroma obratno. Več kot to ne moremo storiti. Vedno se pa najde eden do dva uporabnika, ki sta za asistente malo večji izziv. In tega pred zaposlenimi niti ne skrivam."

Enkrat mesečno se asistenti skupaj pogovorijo o prečeih vprašanjih in jih na skupinski interviziji poskušajo rešiti. Takrat vodje ni zraven, saj je prepričana, da se ob njeni pristonosti ne bi mogli pogovoriti čisto vsega, kar jih tare.

Osebna asistenca se od javne socialnovarstvene storitve razlikuje v tem, da ne gre le za praktično pomoč in oskrbo na domu, temveč da program omogoča aktivno vključevanje uporabnika v običajno socialno okolje, s čimer se preprečuje socialno izključenost in depriviligiranost. Od drugih programov se program osebna asistenca torej razlikuje v tem, da uporabniku nudi točno tisto obliko fizične pomoči, ki jo potrebuje. To pomeni, da je program prilagojen individualnim potrebam specifičnega uporabnika. Na ta način lahko tetraplegik obišče kulturno prireditev, gre po opravkih, nakupuje, riše, se druži s prijatelji, skuha kosilo in podobno. Tisti, ki se bo odločil za poklic osebnega asistenta pa bo za opravljanje tega poklica potreboval diplomo iz praktičnega znanja in predvsem človeškosti.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija