Na pikniku s starši otrok z rakom: smeh in pozitiva

Tudi letos so prostovoljci društva Jonatan Prijatelj zavihali rokave in odprli srce pri organizaciji tradicionalnega piknika v Strunjanu, kjer ni manjkalo dobre glasbe, okusne hrane, srečelova, predvsem pa smeha in brezskrbnega druženja. To je bil tudi njihov glavni namen, nam je pojasnila soustanoviteljica društva Tatjana Kruder: "Ni nam treba biti ves čas slabe volje, odpreti se moramo življenju."

Prava pomoč v najhujši stiski

Društvo Jonatan prijatelj je nastalo na pobudo staršev, ki so prehodili to težko pot in so tudi sami doživeli to travmatično izkušnjo. "Ustanovili smo ga zato, ker najbolje vemo, kako pomembno je, da ti v teh trenutkih nekdo stoji ob strani," pravijo. Takrat samo Slovenija in Albanija nista imeli takšnega društva. Pisalo se je leto 2009.

Od njihovih začetkov je minilo že pet let, vendar so njihovi koraki, kot pojasnjuje Krudrova zelo počasni in težki. Starši težko sprejemajo pomoč, njihove oči so ves čas uprte samo v bolnega otroka, v zraku pa ves čas visi težko breme in strah pred najhujšim. "Starši se morajo od vsega začetka spopadati s številnimi strahovi. Največji je strah pred smrtjo, o tem se pogosto sploh nočejo pogovarjati. Potem je tu še strah pred kemoterapijo, prej ali slej pa se pojavi tudi strah pred izgubo službe. Starši so običajno na dolgotrajnem bolniškem dopustu, marsikdo zato ostane brez službe. Tako se ne bojujejo samo za življenje, ampak tudi za golo preživetje."

Prav njihova osebna izkušnja je pri njihovem delu najbolj pomembna. "Samo starš, ki je to preživel, jih lahko sliši," nam je povedal Janez Logar iz Kranja, ki se je z diagnozo raka prvič srečal leta 2009, ko so njegovemu takrat 11-letnemu sinu odkrili raka na bezgavkah. Sin je po terapiji ozdravel, danes pa sam deluje kot prostovoljec v društvu, to pomeni, da enkrat na mesec na oddelku pomaga staršem s svojo izkušnjo: "V prvem trenutku vedno pomisliš, da je rak enako smrti, ampak to ni res. Zahvaljujoč odličnemu osebju na oddelku, tudi pozitivnemu vzdušju staršev, malo sreče ali božje volje se večina otrok tudi pozdravi. Naša pomoč staršem je predvsem, da smo prisotni na oddelku, da slišimo in da jim povemo svojo zgodbo. Ko prvi šok mine, se je treba skupaj z otrokom bojevati, da smo močni in se ne zlomimo."

Srečanje ima več ciljev

Tradicionalno srečanje društva ima več namenov. Poleg ozaveščanja javnosti o raku in o tem, da bi ga morali detabuizirati, je glavni motiv srečanja tudi brezskrbna zabava. "Tudi sama se spomnim, kako sem hodila na kemoterapijo s hčerko in se spraševala, ali sem lahko še vesela, ali se lahko še česa veselim? Seveda, moraš se! Moraš poskrbeti tudi zase, da ostaneš pri življenju in ohraniš energijo za naprej," nam je še povedala Tatjana, ki vsem staršem, ki se spopadajo s takšno diagnozo svojega otroka, svetuje: "Naj se umirijo, naj zaupajo in naj verjamejo. Ne ustrašite se kemoterapije, jemljite jo kot sredstvo, ki ti bo pomagalo."

Tanja Žagar poskrbela za pravi ritem Druženje ob nekdanji strunjanski frančiškanski cerkvi je bilo takšno, kot mora biti: veselo, sproščeno in polno optimizma. Hrane in pijače ni zmanjkalo, dišalo je po sladkih palačinkah in po slastnem mesu na žaru. Starši in otroci so se lahko udejstvovali v različnih dejavnostih, za otroški smeh so poskrbeli tudi Rdeči noski, za nekaj poskočnega ritma pa vedno energična Tanja Žagar, ki se je z otroki družila tudi po nastopu – delila je avtograme in se fotografirala s svojimi majhnimi in nekoliko malo večjimi oboževalci. "Ko gre za takšna druženja. sem vedno pripravljena priskočiti na pomoč. V dobrodelnih projektih sem vedno zelo aktivna, glasba je najboljše sredstvo za dobro voljo," je povedala. Pa še kako je imela prav! Piknik je trajal do poznih popoldanskih ur, starši so si izmenjavali svoje zgodbe, se spodbujali in črpali moč drug od drugega. Cilj dneva je bil tako dosežen in kot je rekel eden od navzočih: "Kapo dol društvu!"

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.