Tudi v društvu Asociacija nasprotujejo ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo oziroma pridruževanju k novemu ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Tako so se pridružili vsem ostalim interesnim skupinam, institucijam in posameznikom, ki so se do sedaj javno zavzeli proti ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo.
"Iz zakona ni jasno, kako in če sploh naj bi združevanje imelo pozitivne učinke"
Kot so zapisali v tej največji mreži neodvisne umetnosti in kulture, iz novele zakona o vladi ni jasno, kako in če sploh naj bi združevanje ministrstev poleg varčevanja z javnimi sredstvi imelo pozitivne učinke na nujno potrebno reorganizacijo ministrstva za kulturo, saj Slovenija potrebuje modernizacijo obstoječega kulturnopolitičnega modela v celoti.
"Na področju kulture je treba izvesti celovito reformo"
Po njihovem mnenju potrebujemo ministrstvo za kulturo kot samostojen resor tudi v novi vladi iz več razlogov. Prvič: predlog ukinitve oz. pridružitve še dvema resorjema nima podlage v analizi učinkov in posledic takšne spremembe, ki je nujna osnova za tako drastične odločitve. Drugič: na področju kulture je treba izvesti celovito reformo obstoječega kulturnopolitičnega modela, z modernizacijo javnega sektorja, enakopravno vključitvijo neodvisnih producentov v kulturni sistem ter reorganizacijo ministrstva za kulturo, ki pa mora kljub reformi ostati samostojen resor.
"Z združevanjem se znižuje in marginalizira pomen kulturne politike kot javne politike"
Poleg tega se z združevanjem ministrstev onemogoča transparentnost odločanja in tolmačenja odločitev v polju kulturne politike ter strukturiran in kontinuiran dialog zainteresirane strokovne javnosti in zagovorniških skupin do odločevalcev. Z združevanjem ministrstev pa se znižuje in marginalizira pomen kulturne politike kot javne politike, s katero država intervenira in podpira kulturno in umetniško dejavnost kot javno dobrino.
"Kultura je javna dobrina in esencialni del javne sfere v socialni državi"
Posledično se zaradi združevanja ministrstev lahko znižajo tudi sredstva za zagotavljanje javnih dobrin, kot je kultura, pod pretvezo učinkovitosti in varčevanja, čeprav glede slednjega državljanom niso bile predstavljene realne finančne ocene prihranjenih sredstev. "Kultura je javna dobrina in esencialni del javne sfere v socialni državi, v kakršni želimo živeti in delovati in ki je kot taka opredeljena tudi v ustavi," so zapisali v Asociaciji.