Sto let od prve mature v slovenskem jeziku

Ustanovitelju škofijske gimnazije knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču je v takratni Avstro-Ogrski uspelo z velikimi napori in kljub številnim nasprotovanjem uresničiti zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije, so sporočili iz Zavoda sv. Stanislava. Tako je leta 1913 prav na škofijski gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava prvič potekala celotna matura v slovenščini. Kot je pojasnil Stane Okoliš, ravnatelj šolskega muzeja, so pot slovenščine v šolo, sprva v osnovno, nato pa še bolj občutno v srednjo, utirali in tlakovali z velikimi napori ter prizadevanjem postopoma in z majhnimi koraki. Boj za slovenski jezik, najprej kot učni predmet, pozneje kot učni jezik, je bil toliko večji in pomembnejši v srednjih šolah, saj je bilo le z gimnazijo mogoče priti do najvišje izobrazbe na univerzi. Prvo popolno državno gimnazijo v slovenskem jeziku so ustanovili šele tik pred prvo svetovno vojno v šolskem letu 1913/1914 v Gorici. Častno mesto v prizadevanjih za ustanovitev popolne samostojne srednje šole v slovenskem jeziku pripada mestni realki v Idriji, ustanovljeni leta 1901, in zasebni škofijski gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, ki je bila ustanovljena leta 1905.