Saša Lendero: "Zasekirana" piflarka s čutom za pravičnost

Saša ni levinja le v svoji priljubljeni popevki, pač pa tudi v astrološkem znamenju, saj je luč sveta ugledala 6. avgusta 1973 v Ljubljani. Sklepa, da so jo starši najprej želeli poimenovati Nataša, saj je na prvi čestitki njenega očeta zapisano "Za malo Nataško". Kdo vam je izbral ime in zakaj? Kakor mi je znano, naj bi bila prvotno Nataša, ampak očitno je mami v porodnišnici dobila drugačen preblisk. Na prvi očkovi čestitki za naju z mami je tako napisano "Za malo Nataško". Vaša prva beseda? "Dada" (voda). Prvi spomin? Na balkonu sem se polulala v hlačke. Zelo sem bila žalostna in razočarana nad seboj. Mami pravi, da se tega spomni in da sem bila še čisto majčkena, stara malo čez dve leti.

Najljubša risanka in knjiga? Čebelica Maja, Kosovirja na leteči žlici (Svetlana Makarovič).

Najljubša sladkarija? Domača ananasova torta in palačinke.

Kaj ste si želeli postati? Učiteljica.

Najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najljubša sta bila glasba in likovni pouk, nisem pa marala zemljepisa, ker je šlo pri nas za golo učenje na pamet. In matematike, ker se je bilo tako preprosto zmotiti, če je zbranost malo popustila.

Najbolj poredna stvar, ki ste jo ušpičili? Svojega ubogega bratranca Sašota sem ves čas strašila, ker sem bila ljubosumna nanj. Hvala bogu ni videti, da bi si zapomnil.

Prebujanje pubertete: najljubši zvezdniški idol? Všeč mi je bil pevec Johnny Logan.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Definitivno "zasekirana" piflarka, ki pa se je kot levinja borila za vsakogar, ki se mu je zgodila kakšna krivica.

Najstniška stilska podoba? Obupna. Moda me ni nič kaj zanimala.

Prvo plačano delo? Hostesa v Cankarjevem domu.

Kaj bi danes svetovali sami sebi pri osemnajstih letih? Kar nekaj stvari bi naredila drugače in tako bi preskočila veliko grenkih razočaranj. Po drugi strani pa vsaka osebnost v času zorenja verjetno potrebuje tudi to.